Josipović je novinarjem dejal, da bi bilo sicer dobro, če bi postopek proti Hadžiću potekal na Hrvaškem, kjer so bili storjeni zločini, katerih ga bremenita tako haaško sodišče kot hrvaško pravosodje.
A kot je pojasnil, statut haaškega sodišča in hrvaški ustavni zakon o sodelovanju s haaškim sodiščem določata, da ni možno zahtevati izročitve za isto kaznivo dejanje ter da ima sodišče v Haagu prednost. "Videli bomo, sicer pa je izročitev haaškem sodišču nujna," je dejal Josipović, potem ko se je v svojemu uradu srečal s predstavniki alkarskega društva iz Sinja.
Tudi hrvaški pravni strokovnjak Željko Horvatić je za hrvaški radio dejal, da izročitev Hadžića Hrvaški ne bo možna, razen če bi ocenili, da bo haaško sodišče oprostilo vodjo srbskega upora v Slavoniji. Horvatić predlaga, da se Hrvaška vključi v postopek proti Hadiću na sodišču v Haagu, če ima dokaze proti njemu, ki jih haaško tožilstvo nima. Na tej podlagi bi lahko po njegovem mnenju zahtevala tudi dodatne točke obtožnice.
Hrvaška vlada je sicer na današnji seji pozvala državno tožilstvo in pravosodno ministrstvo, naj storita vse potrebno za kazenski pregon Hadžića, ki so ga v sredo aretirali v Srbiji, ter za izvedbo zapornih kazni proti njemu na podlagi dveh pravnomočnih obsodb zaradi vojnih zločinov, ki sta ju potrdili sodišči v Šibeniku in Osijeku. Na sodišču v Vukovarju je vložena še ena obtožnica proti Hadžiću zaradi vojnih zločinov v več slavonskih krajih.
Novinarji so Josipovića vprašali tudi o morebitni "trgovini" med njim in njegovim srbskim kolegom Borisom Tadićem v primeru aretacije Hadžića. Podpresednik hrvaškega sabora Vladimir Šeks je v odzivu na prijetje Hadžića namreč v sredo dejal, da se bo pokazalo, ali je aretacija v povezavi s številnimi pogovori in stiki med Tadićem in Josipovićem.
"Ne vem, s čim bi trgovali. Gre za to, da je Srbija izpolnila svojo obveznost do mednarodnega prava in v tem je celotna zgodba", je odgovoril Josipović.
