Ob tem je hrvaška premierka napovedala, da se bodo posvetovali z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu in hrvaškim pravosodjem, ali je izročitev realna.
Kosorjeva je v sredo zvečer po vrnitvi s Poljske sklicala sejo ožjega kabineta hrvaške vlade, na kateri so obravnavali Hadžićevo aretacijo. Kot je še izjavila po seji, so se dogovorili, da bodo na današnji seji vlade oblikovali sklep glede Hadžića.
Upoštevali bomo postopke, ki so potekali proti Hadžiću na Hrvaškem ter interese Hrvaške in tistih, ki že 20 let čakajo, da pride pred sodišče, je dejala Kosorjeva.
Najpomembneje pa je, da so ga končno prijeli in da se bodo končno začeli sodni postopki ter da se bo uresničili tisto, kar pričakujejo družine žrtev, je še izjavila hrvaška premierka.
Hadžića so aretirali v sredo v Srbiji, potem ko se je sedem let skrival. V Haagu pričakujejo njegovo izročitev v prihodnjih dneh.
Sodišče v Šibeniku je Hadžića leta 1995 v odsotnosti obsodilo na 20-letno zaporno kazen zaradi vojnih zločinov nad civilisti. Poleg njega so obsodili še deset oseb zaradi prekomernega obstreljevanja območja Šibenika leta 1992 in 1993, ko je bil Hadžić predsednik Republike Srbske krajine na zasedenih hrvaških območjih.
Na osiješkem sodišču pa so Hadžića leta 1999 v odsotnosti obsodili na osem let zapora zaradi spodbujanja zločinov, umorov, rušenje cerkva in miniranje nesrbskih hiš v Tenji pri Osijeku med letoma 1991 in 1992.
V Vukovarju pa so leta 2002 proti njemu in še 17 osebam vložili obtožnico za vojne zločine na Ovčari, kjer so srbski vojaki po zasedbi Vukovarja konec novembra 1991 umorili več kot 260 ljudi, večinoma ujetnikov in ranjencev iz vukovarske bolnišnice. V Vukovarju so ga obenem obtožili tudi za umor 1292 ljudi v Osijeku, Vukovarju, Županji in Bjelovarju med letoma 1991 in 1992.
