Glavna sprememba na področju financiranja zdravstvenega sistema v dokumentu nadgradnje je ukinitev prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja in uvedba obvezne participacije, medtem ko prispevna stopnja za obvezno zdravstveno zavarovanje ostaja enaka.
Kot je navedeno v dokumentu, participacijo plačujejo vsi zavarovanci, njena višina po razredih pa se prilagodi finančnemu izračunu potrebnih sredstev. Ta bo vezana na dohodninski razred posameznika, sredstva pa se bodo preko Davčne uprave RS stekala v zdravstveno blagajno.
Socialna kapica, s katero bi omejili zgornjo višino prispevka, je predvidena samo za samozaposlene.
Zavarovalno osnovo za samozaposlene, družbenike in kmete bo po novem predstavljal njihov dobiček. Najnižja zavarovalna osnova bo znašala 60 odstotkov povprečne letne plače, najvišja pa bo predstavljala 3,5-kratnik povprečne letne plače. Tako bo socialna kapica predvidena samo za omenjene kategorije.
V dokumentu se tudi predlaga odprava možnosti odpisa, odloga ali obročnega plačevanja prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje. Delodajalci in drugi zavezanci za plačilo prispevkov bodo morali zavarovance mesečno obveščati tudi o plačanih in ne le o obračunanih prispevkih.
Krvodajalci po dokumentu ne bodo več upravičeni do nadomestila plače za dan odsotnosti z dela iz osnovnega zdravstvenega zavarovanja. Prosti dan jim bo lahko kril delodajalec, ki bo stroške kritja uveljavljal kot davčno olajšavo pri plačilu davčnih obveznosti, je navedeno v dokumentu.
Minister za zdravje Dorjan Marušič je na novinarski konferenci po seji vlade dejal, da se bo s participacijo povečala solidarnost, večina državljanov pa bo finančno razbremenjena.
Po predlogu bo financiranje osnovne košarice pravic v celoti zagotovljeno iz obveznega zavarovanja in splošne participacije. Kot poudarjajo na ministrstvu, bo nova košarica vsebovala vse za zdravje pomembne storitve, ki jih vsebuje sedaj, pri čemer bodo krite v celoti, definirana pa bosta tudi njihov standard in učinkovita dostopnost, torej dostopnost v času, skladno z medicinsko določenimi kriteriji.
Za takšno košarico pravic bi po Marušičevih besedah potrebovali dodatnih 244 milijonov evrov, kar bi pridobili iz sredstev, zbranih preko participacije. Ker participacija nima narave davka ali prispevka, saj je uvedena šele po dohodnini, ne obremenjuje stroškov dela in nima vpliva na konkurenčnost, je navedeno v dokumentu.
Neuradno naj bi bila višina participacije razdeljena na tri razrede, kot pri dohodnini. V prvem bi plačevali 3, v drugem 19 in v zadnjem 60 evrov mesečno, medtem ko sedanja premija prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja znaša za vse zavarovance 24 evrov.
Iz košarice pa se bodo izločile socialne storitve, kot so pogrebnine in posmrtnine, in pa nenujni prevozi ter zdraviliško zdravljenje, ki ni nadaljevanje bolnišničnega. Poleg tega obvezno zavarovanje ne bo več krilo pripravništev in specializacij, raziskovalnih dejavnosti v okviru terciarne dejavnosti in nadomestil za odsotnost z dela zaradi bolezni za brezposelne, je razvidno iz dokumenta.
Del sredstev pa bi zbrali tudi z uvedbo dodatnih trošarin na izdelke, ki so zdravju škodljivi, kot so sladke pijače in sladkarije. Možna je tudi uvedba trošarine na ustekleničeno vodo in na živila z visokim deležem nasičenih maščob.
Marušič poudarja, da bodo sredstva, ki bodo zbrana s trošarinami, šla v proračun, vendar pa jih bo ministrstvo za zdravje skušalo pridobiti za preventivne programe. Z učinkovitostjo preventivnih programov pa bi sčasoma lahko trošarine tudi ukinili, pravi minister.
Poleg tega predlaga povišanje pavšalnega prispevka za avtomobilske škode v zdravstvo. Predlagano je povišanje na 15 odstotkov, s čimer bi prišli do dodatnih 30 milijonov evrov.
Izračuni predvidenih javnofinačnih posledic ukrepov še niso bili opravljeni. V ta namen je bila pretekli teden ustanovljena komisija, ki bo pripravila izračune, vlada pa jih bo obravnavala predvidoma jeseni, napoveduje minister.
Marušič poudarja, da je v Sloveniji neustrezna dostopnost do nekaterih prepotrebnih storitev, četudi so se čakalne dobe od januarja skrajšale za polovico. Tako nekateri bolniki, med drugim tudi bolniki z rakom, še vedno nedopustno dolgo čakajo na nekatere preiskave in storitve. Zato se je določenim storitvam, ki niso nujne, treba odpovedati. "Če tega ne zmoremo, imejmo sistem, v katerem bomo vsi nezadovoljni," je dejal.
S takšnimi ukrepi v financiranju zdravstvenega sistema bi se po napovedih ministrstva izdatki za zdravstveno varstvo sicer znižali s sedanjih 9,3 na 8,7 odstotka bruto domačega proizvoda. Bi se pa povečal delež javnih sredstev za zdravstvo na 81 odstotkov.
Naraščanje deleža zasebnih sredstev v zdravstvu (v Sloveniji povprečna letna rast deleža zasebnih izdatkov znaša 1,24 odstotka, medtem ko se javna sredstva v zadnjih letih zmanjšujejo za v povprečju za 0,47 odstotka) je po pojasnilih Marušiča povezano s slabšo dostopnostjo do zdravstvenih storitev in kaže na neučinkovito delovanje ter financiranje zdravstvenega sistema. Delež neposrednih izdatkov je neposredno povezan z razvitostjo države - manj razvite imajo višji delež neposrednih izdatkov, trdi minister.
Premier Borut Pahor je poudaril, da so z dokumentom nadgradnje "posegi tako pomembni, da jim lahko upravičeno rečemo reforma, reforma na bolje". Premier opozarja, da zdravstvena reforma za razliko od večine drugih reform, ki krčijo pravice državljanom, skuša pravice prerazporediti tako, da bo vsak državljan upravičen do kakovostne in dostopne zdravstvene storitve ne glede na njegov socialni ali kakršen koli drug položaj.
Glede na dosedanje odzive delodajalcev in delojemalcev pa Pahor sklepa, da dokument uživa precejšnjo podporo. Sicer bodo v avgustu pri državnem sekretarju v kabinetu premiera Milošu Pavlici potekali neformalni posveti s predstavniki socialnih partnerjev o zdravstveni ter pokojninski reformi in reformi trga dela.
Sindikati podpirajo ukinitev prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja in uvedbo splošne participacije. Medtem pa se delodajalci bojijo, da bo participacija pomenila večjo obremenitev plač in tako vplivala na konkurenčnost gospodarstva.
Napovedani ukinitvi prostovoljnega zavarovanja pa nasprotujejo zavarovalnice, ki tako obliko zavarovanja nudijo. Po njihovem mnenju se s tem pravzaprav ruši in ne krepi solidarnost, saj da bo posameznik moral za določene storitve, ki bodo izločene iz obveznega zavarovanja, plačevati iz lastnega žepa.
Dokument vključuje tudi reorganizacijo javnih zdravstvenih zavodov, tako v smeri mreženja in povezovanja kot tudi v smeri avtonomizacije. Skupno bi se tako združilo 30 zdravstvenih domov, na ta račun pričakujejo na ministrstvu 20 milijonov evrov prihranka. Po ministrovih napovedih bodo zavodi s prenosom lastništva sami skrbeli za infrastrukturo, ministrstvo pa bo kot regulator skrbelo za kader in investicije.
Sicer pa nadgradnja predvideva tudi reorganizacijo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije iz pasivnega kupca v aktivnega naročnika zdravstvenih storitev v javnem sistemu. Te vloge zavod do sedaj po besedah Marušiča ni opravljal. Po dokumentu se spremembe obetajo tudi v načinu organiziranja ZZZS ter javnih zdravstvenih zavodov.
Poleg tega se obetajo spremembe pri izrednih strokovnih nadzorih, kjer bo glavno vlogo dobilo ministrstvo za zdravje. Licence zdravnikov bi bile po novem trajne, določili bi se kriteriji za njihov odvzem. Po novem bi ustanovili tudi inštitut za e-zdravje in telemedicino.
