Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije 52-letnega Hadžića bremeni, da je sodeloval pri zločinskem združevanju z namenom nasilnega pregona Hrvatov in drugih nesrbskih prebivalcev s tretjine hrvaškega državnega ozemlja, ki so ga zasedle srbske sile ob pomoči Beograda. Končni cilj je bilo oblikovanje Velike Srbije.
Bivši vodja Srbov na Hrvaškem je sicer le ena od skupno 16 oseb, ki jih haaško sodišče obtožuje ali jih je obtoževalo vojnih zločinov na Hrvaškem.
Njegov predhodnik na položaju predsednika samooklicane Republike Srbske Krajine na Hrvaškem Milan Babić je priznal odgovornost za pregon Hrvatov z zasedenih območij, leta 2005 pa so ga v Haagu obsodili na 13 let zapora.
Poleg Hadžića in Babića je haaško sodišče za ta zločin bremenilo tudi nekdanjega srbskega predsednika Slobodana Miloševića, ki je umrl v haaškem priporu leta 2006, zločinov na Hrvaškem pa so obtoženi tudi bivša vodilna človeka srbskih varnostnih služb Jovica Stanišić in Frenki Simatović ter vodja srbskih radikalcev Vojislav Šešelj. Sojenje Stanišiću, Simatoviću in Šešlju v Haagu še poteka.
V omenjeni skupini je bil med drugim še eden od vodij srbskih sil na Hrvaškem, poveljnik srbskih vojakov iz Knina Milan Martić, ki je bil zaradi številnih zločinov nad civilisti na Hrvaškem, tudi zaradi raketiranja Zagreba, leta 2008 v Haagu obsojen na 35 let zapora.
Na Hrvaškem so danes poudarili, da prijetje Hadžića ravno v tem času ni naključje, tudi zato, ker so v začetku julija iz haaškega zapora izpustili nekdanjega častnika JLA Veselina Šljivančanina, potem ko je prestal dve tretjini desetletne zaporne kazni zaradi grozodejstev v Vukovarju leta 1991.
Poleg Šljivančanina je haaško sodišče za zločine proti hrvaškim civilistom in ujetnikom na farmi na Ovčari pri Vukovarju na 20 let zapora obsodilo še enega poveljnika JLA, Mila Mrkšića, medtem ko je tretje obtoženega v tem primeru, kapetana Miroslava Radića, oprostilo.
Na Hrvaškem so bili zaradi omenjenih kazni za zločine na Ovčari ogorčeni. To je bil namreč najbolj množičen zločin v času vojne na Hrvaškem med letoma 1991 in 1995, saj so pripadnikih srbskih enot po trimesečnem obleganju in obstreljevanju Vukovarja novembra 1991 ubili več kot 260 hrvaških ujetnikov in ranjencev, ki so jih zajeli v vukovarski bolnišnici.
V Vukovarju sedaj pričakujejo, da bo sojenje Hadžiću razsvetlilo usode več kot 300 oseb, ki jih pogrešajo že vse od srbske zasedbe Vukovarja leta 1991.
Za zločine na Ovčari je bil obtožen tudi nekdanji župan Vukovarja, Slavko Dokmanović, ki je umrl v haaškem priporu leta 1998 brez razsodbe. V Srbiji pa so leta 2009 zaradi zločinov na Ovčari na dolgoletne zaporne kazni obsodili 14 oseb.
V Haagu poleg tega poteka tudi sojenje nekdanjemu načelniku generalštaba jugoslovanske vojske, generalu Momčilu Perišiću, ki je med drugim obtožen napadov na Zagreb. Haaški kazni zaradi topniških napadov na Dubrovnik pa sta že prestala poveljnika JLA Miodrag Jokić in Pavle Strugar, ki sta bila obsojena na sedem oziroma sedem in pol let zapora.
Haaško sodišče je za vojne zločine na območju bivše Jugoslavije med letoma 1991 in 1999 sicer obtožilo skupno 161 oseb, med njimi tudi hrvaške generale Anteja Gotovino, Mladena Markača in Ivana Čermaka.
Gotovino so aprila letos zaradi poveljniške odgovornosti za zločine v času med in po operaciji Nevihta leta 1995 obsodili na 24 let zapora, Markača na 18 let, Čermaka pa so oprostili. Odvetniki Gotovine in Markača so se pritožili, končno razsodbo pa gre pričakovati do konca leta 2012.
Njihov primer je sicer nekoliko v senci, potem ko so konec maja v Srbiji vendarle prijeli nekdanjega vojaškega poveljnika bosanskih Srbov Ratka Mladića, ki je bil na begu kar 16 let. Njega bremenijo genocida, zločinov proti človečnosti in vojnih zločinov v BiH med letoma 1992 in 1995.
Rabelj z Balkana, kot so mediji poimenovali Mladića, je med drugim obtožen zaradi triletnega obleganja Sarajeva ter poboja več kot 8000 Bošnjakov v Srebrenici leta 1995, kar je bil najbolj množičen zločin v Evropi po drugi svetovni vojni.
Za masaker v Srebrenici v Haagu sodijo tudi nekdanjemu političnemu voditelju bosanskih Srbov Radovanu Karadžiću, ki so ga prijeli v Beogradu leta 2008, potem ko se je skrival 13 let.
Varnostni svet ZN je decembra 2010 sprejel odločitev, da bo haaško sodišče svoje delo sklenilo z 31. decembrom 2014, potem ko so ga ustanovili kot ad hoc tribunal 25. maja leta 1993.
Na območju nekdanje Jugoslavije je bilo pogosto slišati kritike, da gre za sodišče, ki ni neodvisno od mednarodne politike, kljub temu pa je s svojimi odločitvami prispevalo k stabilnosti v regiji in spravi med državami, ki so se rodile po razpadu SFRJ.
