"Posameznik bo lahko plačeval nižji prispevek od današnje premije dopolnilnega zavarovanja, vendar pa bo moral določene storitve, ki bodo izločene iz obveznega zavarovanja, plačevati," so zapisali v Vzajemni.
Skupni stroški bodo lahko za posameznika bistveno višji, trdijo. S tem se po njihovem mnenju ruši solidarnost med zdravimi in bolnimi, kot jo danes poznamo v dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju.
Na Vzajemni opozarjajo tudi na zaplete pri določanju višine samoprispevka, ki se bo po predlogu ministrstva za zdravje določil na podlagi dohodninske napovedi. Davčna uprava tovrstne postopke zaključi sredi leta za preteklo leto, zato se na Vzajemni sprašujejo, ali bo v primeru spremembe dohodninskega razreda v tekočem letu lahko oseba naslednje leto zahtevala delno vračilo samoprispevka oziroma bo morala doplačati, če bo uvrščena v višji razred.
Ob tem se sprašujejo tudi, kdo bo ta samoprispevek pobiral. Če bo to kdo drug kot davčna uprava, bo ta dobil tudi podatke o dohodninskem razredu posameznika, kar je po mnenju zavarovalnice sporno.
V zavarovalnici Triglav pa menijo, da se z napovedano spremembo niti ne povečuje obseg sredstev za financiranje zdravstva niti se ne reformira sistema delovanja zdravstvenega varstva. Če želimo doseči, da bo nadgradnja zdravstvenega sistema uspešna, se je treba osredotočiti na način porabe sredstev v sistemu zdravstvenega varstva, so prepričani.
Tudi v Triglavu menijo, da bodo posledice uvajanja novega načina financiranja dolgoročno v največji meri občutili bolniki, ki bodo morali vedno več zdravstvenih storitev, zdravil in pripomočkov plačevati iz žepa.
Poudarjajo še, da bi za pripravo ustreznih dodatnih zdravstvenih zavarovanj morali sistematično vsebinsko spremeniti in nadgraditi celoten sistem zdravstvenega varstva, saj v okviru obstoječega sistema zavarovalnice že skoraj dvajset let ponujajo različne oblike prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj, po katerih je bilo zaradi "navidezne proste in brezplačne dostopnosti do vseh oblik zdravstvenih storitev, zdravil in pripomočkov", izjemno majhno povpraševanje.
V Adriatic Slovenica pa so predlog vlade označili za nedomišljen in finančno nevzdržen. Po njihovem mnenju rešitev ne ponuja dolgoročnega izboljšanja financiranja zdravstvenega sistema.
"Posledice so predvidljive in bodo neposredno povzročile vedno več plačevanja zdravstvenih storitev iz žepa in še večjo obremenitev aktivnega in ostalega prebivalstva z neizogibnim dvigovanjem participacije v prihodnje, ko bo ZZZS znova izkazal izgubo," so zapisali.
Izvršni direktor področja zdravstvenih zavarovanj na Adriatic Slovenica Dušan Čebohin meni, da se bo zmanjšala konkurenčnost slovenskega gospodarstva, če bo nova obvezna dajatev predstavljala javna sredstva. Poleg tega pa bi ukinitev domačih dopolnilnih zavarovalnic na stežaj odprla vrata tujim zavarovalnicam, ki bi to zagotovo razumele kot odlično poslovno priložnost, meni.
Vlada je namreč danes potrdila dokument nadgradnje zdravstvenega sistema, po katerem naj bi se dopolnilno zdravstveno zavarovanje ukinilo in bi se uvedla splošna participacija, katere višina bi bila odvisna od višine dohodka posameznika. Minister za zdravje Dorjan Marušič je ob tem poudaril, da se s participacijo povečuje solidarnost, večina državljanov pa bo finančno razbremenjena.
