Po dokumentu je predvidena ukinitev prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja in uvedba obvezne participacije. Njena višina bo po besedah ministra za zdravje Dorjana Marušiča vezana na dohodninski razred posameznika. S participacijo se povečuje solidarnost, večina državljanov pa bo finančno razbremenjena, je napovedal.
Socialna kapica, s katero bi omejili zgornjo višino prispevka, je po njegovih besedah predvidena samo za samozaposlene. Kot pravi, izvedba pobiranja participacije ne bo problematična. Po njegovih napovedih se bodo sredstva stekala preko Davčne uprave RS v zdravstveno blagajno.
Več podrobnosti o participaciji minister na današnji novinarki konferenci po seji vlade še ni razkril. Kot pravi, je bila po sestanku pri premieru Borutu Pahorju prejšnji teden ustanovljena komisija, ki bo pripravila podrobne izračune. Ta bo v doglednem času pripravila javnofinančno sliko ukrepov nadgradnje, predvidoma jeseni bodo ta dokument obravnavali tudi na vladi, napoveduje minister.
Glede spremembe sestave košarice zdravstvenih storitev, ki se financirajo iz zdravstvene blagajne, je napovedal, da se bodo izločile socialne storitve, kot so pogrebnine in posmrtnine, in pa nenujni prevozi ter zdraviliško zdravljenje, ki ni nadaljevanje bolnišničnega.
O spremembi košarice bo po Marušičevih besedah treba še opraviti javno razpravo, sicer pa na vladi po njegovih besedah ni bilo oporekanja, da se košarica očisti bremen, ki ne sodijo vanjo.
Marušič poudarja, da je v Sloveniji neustrezna dostopnost do nekaterih prepotrebnih storitev, četudi so se čakalne dobe od januarja skrajšale za polovico. Tako nekateri bolniki, med drugim tudi bolniki z rakom, še vedno nedopustno dolgo čakajo na nekatere preiskave in storitve. Zato se je določenim storitvam, ki niso nujne, treba odpovedati. "Če tega ne zmoremo, imejmo sistem, v katerem bomo vsi nezadovoljni," je dejal.
Za takšno košarico pravic, v katerih bi bile zdravstvene storitve standardizirane tako po kakovosti kot tudi po časovni dostopnosti, bi po Marušičevih besedah potrebovali dodatnih 244 milijonov evrov, kar bi pridobili iz sredstev, zbranih preko participacije.
Del sredstev pa bi zbrali tudi z uvedbo dodatnih trošarin na izdelke, ki so zdravju škodljivi, kot so sladke pijače in sladkarije. Minister poudarja, da bodo sredstva, ki bodo zbrana s trošarinami, šla v proračun, vendar pa jih bo ministrstvo za zdravje skušalo pridobiti za preventivne programe. Z učinkovitostjo preventivnih programov pa bi sčasoma lahko trošarine tudi ukinili, pravi minister. Poleg tega predlaga povišanje regresnega prispevka za avtomobilsko zavarovanje.
Dokument vključuje tudi reorganizacijo javnih zdravstvenih zavodov, v smeri mreženja in povezovanja kot tudi v smeri avtonomizacije. Po ministrovih napovedih bodo zavodi s prenosom lastništva sami skrbeli za infrastrukturo, ministrstvo pa bo kot regulator skrbelo za kader in investicije.
Sicer pa nadgradnja predvideva tudi reorganizacijo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije iz pasivnega kupca v aktivnega naročnika zdravstvenih storitev v javnem sistemu. Te vloge zavod do sedaj po besedah Marušiča ni opravljal.
Marušič poudarja, da slovenski zdravstveni sistem ni bil deležen pomembnih zakonskih sprememb že 19 let. Pojasnjuje, da je država lani za javno zdravstvo namenila devet odstotkov bruto domačega proizvoda, pri čemer se vzdržnost javnega zdravstva zagotavlja z vedno večjim deležev iz zasebnih sredstev. To je po njegovem mnenju zaskrbljujoče. Države, ki namenjajo večino sredstev iz zasebnega žepa, pa sodijo med manj razvite, trdi.
Premier Borut Pahor je poudaril, da so z dokumentom nadgradnje "posegi tako pomembni, da jim lahko upravičeno rečemo reforma, reforma na bolje". Premier opozarja, da zdravstvena reforma za razliko od večine drugih reform, ki krčijo pravice državljanom, skuša pravice prerazporediti tako, da bo vsak državljan upravičen do kakovostne in dostopne zdravstvene storitve ne glede na njegov socialni ali kakršen koli drug položaj.
Glede na dosedanje odzive delodajalcev in delojemalcev pa Pahor sklepa, da dokument uživa precejšnjo podporo. Sicer bodo v avgustu pri državnem sekretarju v kabinetu premiera Milošu Pavlici potekali neformalni posveti s predstavniki socialnih partnerjev o zdravstveni ter pokojninski reformi in reformi trga dela.