Tadić je na izredni novinarski konferenci, ki jo je neposredno prenašala srbska televizija, zanikal domneve, ki so se pojavile v srbskih medijih, da so Hadžića aretirali v pravoslavnem samostanu na Fruški gori oziroma v objektu srbske vojske, ki sta blizu kraja aretacije. "Zanikam vse špekulacije v zvezi s samostanom Krušedol in objektom srbske vojske," je dejal.
Prav tako je odločno zanikal, da bi srbske oblasti že dlje časa vedele, kje se skriva Hadžić. "To ni res," je zatrdil. Aretacijo so sicer izvedli pripadniki srbske obveščevalne agencije Bia.
Po besedah srbskega predsednika je Srbija z aretacijo Gorana Hadžića, ki je obtožen vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti v vojni na Hrvaškem med letoma 1991 in 1993, izpolnila še zadnjo obveznost do Mednarodnega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji.
"Izpolnili smo svojo zakonsko obveznost in moralno dolžnost," je dejal Tadić in dodal, da je tako končana žalostna stran srbske zgodovine.
"Zadnja tri leta smo trdo delali pri iskanju haaških ubežnikov. Delali smo trdo in sistematično, kar je na koncu dalo rezultate," je dejal. Povedal je tudi, da bodo javnost po preiskavi seznanili z informacijami o tem, kdo je Hadžiću pomagal pri skrivanju.
Sicer pa je srbski predsednik dejal, da zaradi Hadžićeve aretacije ne pričakuje nobenih reakcij EU, "saj je bila to obveznost Srbije". Poudaril je, da niso delovali pod pritiskom kogar koli, temveč so jih vodili moralni razlogi, zakonske obveznosti in zavest, da je to pogoj za spravo v regiji.
Zdaj, ko je Srbija izpolnila svoje obveznosti, pa je na EU, da izpolni svoje, je dodal in ob tem poudaril, da Srbijo na poti vključevanja v evropske integracije čaka še veliko dela.
Kdaj bo Srbija Hadžića izročila haaškemu sodišču, še ni jasno. Kot piše srbska tiskovna agencija Beta, bi postopek lahko trajal do sedem dni. Najprej bo preiskovalni sodnik Hadžiću prebral obtožnico, nato pa bo poseben oddelek višjega sodišča v Beogradu sprejel odločitev o tem, ali obstajajo pogoji za izročitev Haagu.
V skladu s postopkom, predvidenem v zakonu o sodelovanju s haaškim sodiščem, ima nato obtoženec tri dni časa za pritožbo, izvensodni senat sodišča pa ima nato še tri dni časa, da o pritožbi odloči.
