Hadžić se je, kot poroča srbska tiskovna agencija Beta, rodil 9. septembra 1958 v kraju Pačetin blizu Vinkovcev na Hrvaškem. V Osijeku in Subotici je študiral ekonomijo, a študija ni nikoli zaključil in je kot skladiščnik delal v Pačetinu.
Politično je začel delovati v začetku 90. let prejšnjega stoletja, ko je postal predsednik občinskega odbora Srbske demokratske stranke (SDS) v Vukovarju, član glavnega odbora stranke v Kninu in predsednik regionalnega odbora za Slavonijo, Baranjo in Zahodni Srem.
Januarja 1991 je postal predsednik Srbskega nacionalnega sveta, avgusta istega leta pa predsednik vlade srbskih oblasti Slavonije, Baranje in Zahodnega Srema. Februarja 1992 pa je nasledil Milana Babića na mestu predsednika samooklicane Republike Srbske Krajine (RSK), ki je tedaj obsegala tretjino Hrvaške.
Po porazu na volitvah leta 1993 se je za nekaj časa umaknil iz politike ter odšel v Srbijo, kjer je bil med drugim svetovalec Naftne industrije Srbije v Novem Sadu.
Leta 1995 se je vrnil v politiko, leta 1996 pa je postal prvi predsednik Sremsko-baranjske oblasti, ki je bila pod začasno upravo ZN. Na tem položaju je bil do začetka leta 1998.
Goran Hadžić je bil prvi na seznamu okoli 150 Srbov, ki jih je hrvaška vlada leta 1997 izvzela iz zakona o amnestiji, sodišči v Osijeku in Šibeniku pa sta ga leta 1995 v odsotnosti obsodili na deset in pol oziroma 20 let zaporna zaradi terorizma.
Mediji so leta 2002 poročali, da je dobil veliko stanovanje v Novem Sadu ter da ima v tem mestu in drugod še šest stanovanj. Zaradi tega je tožil več medijskih hiš.
Sodišče v Vukovarju je 22. februarja 2003 sporočilo, da so vložili obtožnico proti desetim osebam iz vrha nekdanje JLA in civilnih oblasti RSK, med njimi Hadžiću, zaradi zločinov v Vukovarju leta 1991.
Haaško sodišče pa je proti njemu 16. julija 2004 objavilo obtožnico zaradi zločinov nad Hrvati in Nesrbi v vzhodni Slavoniji med letoma 1991 in 1993.
Nekaj ur preden so srbskim oblastem v Beogradu uradno predali obtožnico, je Goran Hadžić zapustil svojo hišo v Novem Sadu in odtlej je bil na begu. Kot poroča srbska tiskovna agencija Tanjug, je haaško sodišče srbskim oblastem v največji tajnosti obtožnico skupaj z nalogom za aretacijo predalo že 13. julija z zahtevo, da je treba ubežnika ujeti v roku 72 ur.
Srbske oblasti so oktobra 2007 razpisale nagrado v višini milijona evrov za informacije, ki bi vodile do njegove aretacije.
Srbska policija je nato izvedla več iskalnih akcij ter preiskala več hiš, med drugim decembra lani hiši dveh njegovih bližnjih sorodnikov v Novem Sadu.
V eni od hiš so našli fotografijo oljne slike italijanskega slikarja Amedea Modiglianija, katere vrednost ocenjujejo na več milijonov evrov. Domnevali so, da so s prodajo dragocenih slik financirali Hadžićev beg.