Kot pravi Verbič, bi moral zakon zagotavljati tožilstvo kot neodvisen in samostojen organ. Določba o državnem tožilstvu kot o samostojnem organu je po njegovem mnenju zavajujoča in v neskladju z besedilom ostalih členov.
Po mnenju komisije za državno ureditev je zakon preobsežen in prenormiran, državno tožilstvo pa podreja izvršni veji oblasti. Prevladujoč vpliv izvršne veje oblasti se po Verbičevem mnenju kaže tudi pri državnotožilskem svetu, komisija ima namreč pomisleke pri sestavi in imenovanju tega sveta.
Kot pojasnjuje Verbič, sedaj veljavni zakon določa, da je generalni državni tožilec predlagal izdajo tožilskega reda, novi zakon pa predvideva zgolj mnenje generalnega državnega tožilca o tožilskem redu, ki pravosodnega ministra k ničemur ne zavezuje. Načina dela državnega tožilstva torej ne bodo več določali tožilci sami, temveč jim ga bo predpisoval minister, opozarja Verbič.
V komisiji se ne strinjajo niti s spremembo ureditve skupine državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala v specializirano državno tožilstvo, pripombe pa imajo tudi na rok začetka veljavnosti in uporabe zakona. Kot meni Verbič, predviden rok ne omogoča izvedbe vse reorganizacije in prilagoditev delovanja, ki jih zakon zahteva.
Da je zakon potreben, je še pred začetkom seje v izjavi za medije dejal minister za pravosodje Zalar. Prepričan je, da smo vsi v tej državi mnenja, da mora biti tožilstvo uspešnejše pri pregonu predvsem gospodarskega kriminala in korupcije. "In ta zakon prinaša vrsto rešitev za to, da bo ta pregon uspešnejši, vključno z ustanovitvijo novega specializiranega tožilstva," je dejal.
Izglasovan veto bi po njegovih besedah pomenil vsaj dvomesečni odlog uveljavitve tega zakona, kar je po njegovem mnenju slabo, saj si "naša država v tem trenutku ne more privoščiti nobenih zamud, nobenih nepotrebnih odlašanj s prizadevanji za to, da zavarujemo gospodarske temelje države".
Na seji, kjer sicer ni bilo razprave o omenjenem predlogu veta, pa je Zalar poudaril, da so zakon pripravljali dve leti in ga tudi strokovno usklajevali. Zatrdil je, da v zakonu ne gre za nobeno poseganje izvršilne veje oblasti v tožilstvo, in spomnil, da pripomb glede tega nista imeli niti služba vlade za zakonodajo in zakonodajna služba DZ.
Edino, kar se v razmerju med ministrstvom za pravosodje in državnim tožilstvom spreminja, pa je po Zalarjevem mnenju nadzor nad zadevami državnotožilske uprave, kar pa ne pomeni poseganja v pristojnosti tožilcev.
Glede državnotožilskega reda je Zalar dejal, da gre za akt, ki ureja administrativno poslovanje. Tega bo po novem zakonu izdal minister, doslej pa je bil vezan na generalnega državnega tožilca in ni mogel storiti nič, če generalni državni tožilec ni nič predlagal.
Kot tudi pojasnjuje Zalar, so želeli, da se politika umakne pri kadrovanju. Imenovanje generalnega državnega tožilca bo tako po novem zakonu predlagal državnotožilski svet, ki bo namesto vlade tudi imenoval vodje državnih tožilstev.
