Banka Slovenije je sicer z odredbo od NLB zahtevala, da do konca leta 2011 doseže ciljne količnike kapitalske ustreznosti z dokapitalizacijo. Nadzorni svet banke je 30. junija letos potrdil predlog uprave za dokapitalizacijo NLB v višini 250 milijonov evrov.
Sodeč po izjavah vodilnih v vladi in agenciji za upravljanje s kapitalskimi naložbami države si je država za tokratno dokapitalizacijo zastavila cilj, da skuša sredstva zanjo primarno najti pri zasebnih vlagateljih. Če ne bodo uspešni pogovori s KBC, drugim največjim lastnikom NLB, naj bi se šlo v iskanje drugega zasebnega investitorja.
V banki pričakujejo, da bodo lastniki dosegli dogovor, kako pravzaprav lahko zagotovijo kapital. Če tak dogovor ne bi bil mogoč, potem je alternativa dokapitalizacije banke na kapitalskem trgu.
Križanič je sicer na današnji novinarski konferenci v Ljubljani, katere glavna tema je bil rebalans državnega proračuna, pojasnil, da je namen lastnikov, zlasti države, da bi bila ta dokapitalizacija celo večja, tako da bi zagotovila tolikšno kapitalsko ustreznost, da bi banka nekoliko bolj agresivno lahko nastopila na trgih. "Seveda pa je to izvedljivo samo, če dokapitalizacija teče preko privatnega sektorja," je dejal.
To ob upoštevanju dejstva, da država mora zaščititi svoj interes, da banka ostane neodvisna oziroma ne zdrsne na raven podružnice, pomeni, da je potrebno najti takšne partnerje, ki so se k temu pripravljenih pogodbeni zavezati.
V skrajnem primeru, ko ne bi prišlo do dogovora z zasebnimi partnerji, oziroma bi padel v vodo tudi nastop na borzi po zelo nizki ceni, pri katerem bi sicer morala deloma sodelovati tudi država, bi zadnja možnost ostala dokapitalizacija z javnimi sredstvi. "Vendar tega ne pričakujemo - banka je zanimiva, partnerjev je dovolj, pričakujemo, da bo najden kompromis, seveda pa se bo lomilo okoli cene dokapitalizacije," pravi minister.
Križanič je sicer še pojasnil, da ima država v bankah trenutno vezanih preko tri milijarde evrov sredstev, pri čemer sta dve milijardi dejansko v razpolaganju ožjega proračuna, preostala milijarda pa odpade na druge proračunske porabnike in javne ustanove, kot so denimo občine in skladi.
Ti dve milijardi evrov sredstev po Križaničevih besedah predstavljata precejšnjo vsoto, s katero bi lahko zelo hitro znižali dolg, če bi se odločili za njeno hitro praznjenje in prilagajanje najemanja kreditov samo potrebam tekočega proračuna.
Sprva so pričakovali, da bodo to vsoto lahko že letos začeli zniževati, vendar pa jo zaenkrat še ohranjajo, zato da "smo razmeroma stabilni in nam ni treba pod nekim pritiskom nastopati na kapitalskih trgih". S tem pomagajo slovenskemu finančnemu sistemu, da lahko vzdržuje kreditno dejavnost, takrat, ko bo kreditni krč definitivno popustil, pa bodo lahko začeli hitro prazniti ta sredstva.
"V tem primeru seveda sledimo stabilnosti finančnega trga in stabilnosti javnega financiranja na način, da tudi z nekim pribitkom za davkoplačevalce, ker je neto obrestna mera načeloma pozitivna, vzdržujemo stabilnost financiranja za daljše vloge," je povedal Križanič. V tem okviru se bodo odločali tudi za morebitno izdaje nove državne obveznice v drugi polovici leta, za kar pa potrebe z vidika javnih financ ni.
