Gantar je ob srečanju z varuhinjo, ki mu je izročila poročilo za lani, dejal, da kljub vedno boljšemu stanju pri uresničevanju človekovih pravic nekateri problemi ostajajo nerešeni. Izpostavil je vprašanje zakonodaje, in sicer kako omogoča uresničevanje človekovih pravic, pa tudi vprašanje nadzornih organov, ki morajo po njegovem bdeti nad uresničevanjem človekovih pravic.
Mnenja je, da je slovenski zakonodajni postopek razmeroma dobro urejen, vendar manjka redna presoja učinkov delovanja posameznih zakonov. Ta presoja namreč še ni del zakonodajnega procesa in dokler ne bo, bodo po njegovih besedah sprejemali zakone, o katerih posledicah se ne bo dalo govoriti.
Kot je dodal, je naloga zakonodajalcev in vlade, da v zakonodajnem procesu uredita tudi to vprašanje spremljanja učinkov posameznih sprejetih zakonov na družbeno življenje in človekove pravice.
Varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik je prav tako izpostavila vprašanje učinkovitosti zakonodaje pri uveljavljanju človekovih pravic in vprašanje nadzora, za katerega v poročilu ugotavljajo, da je pomanjkljiv, neučinkovit ali pa ga sploh ni.
Ob tem je tudi opozorila na tiste skupine ljudi, ki sporočajo domnevne kršitve človekovih pravic. Med njimi se po njenih besedah pojavlja nova skupina, in sicer revni ljudje. Pri tem Čebašek Travnikova izpostavlja, da je pri njih moč zaznati omejen dostop do nekaterih ključnih pravic, ki naj bi zagotavljale socialno varnost.
Med ranljivimi skupinami ljudi, kot so otroci in starejši, so v poročilu po njenih besedah izpostavili tudi skupino t. i. "pozabljenih od države". To so tisti, zaradi katerih se ne mudi sprejemat zakonskih sprememb ali urejat njihovega statusa, je še poudarila varuhinja.
