"Jasno sem povedal, da se ne bomo strinjali s takšnim stalnim poveljstvom," je dejal britanski zunanji minister William Hague. Stališče je utemeljil z besedami, da bi bilo to podvajanje struktur zveze Nato.
Ashtonova je dejala, da nasprotovanje Velike Britanije "ni presenečenje", saj je bilo tako tudi stališče prejšnjih britanskih vlad, a da je vendarle treba razpravljati o takšnih možnostih, četudi se države članice odločijo, da jih zavrnejo.
Velika Britanija je nasprotovala, da se ta možnost posebej omenja in po dolgem usklajevanju sklepi o tem na koncu niso bili sprejeti, tako smo ostali samo pri poročilu, pa je dejal slovenski zunanji minister Samuel Žbogar.
To, da ena od članic unije takšnega poveljstva v prihodnosti ne vidi, po Žbogarjevih besedah nakazuje, kakšne bodo razprave o skupni varnostni in obrambni politiki EU v prihodnje.
Večina držav članic EU je sicer takšnemu poveljstvu naklonjena - med najglasnejšimi zagovornicami so Francija, Nemčija in Poljska, a za odločitev zanj mora EU sprejeti s soglasjem.
Omenjena trojica je sicer Ashtonovo pozvala, naj na podlagi svojega poročila nadaljuje prizadevanja za skupno obrambno politiko.
Poleg tega so te tri države pripravile skupno izjavo, v kateri so zapisale, da želijo oživitev evropske obrambne politike, ki je še sploh pomembna v kontekstu omejevanja nacionalnih izdatkov za obrambo.
