Vsi spisi, ki jih je omenjena tožilka imela v delu, bodo po navedbah vrhovnega državnega tožilstva dodeljeni drugim državnim tožilcem skladno s tožilskimi predpisi.
Zatrdili so še, da v zvezi z delom državne tožilke Zobec Hrastarjeve na vrhovnem državnem tožilstvu ne poteka noben interni nadzor.
Zobec Hrastarjeva naj bi po pisanju časnika Žurnal24 generalnemu državnemu tožilcu Zvonku Fišerju svoj odhod napovedala že v začetku junija, odšla pa naj bi po sodnih počitnicah, torej po 15. avgustu.
Zobec Hrastarjeva je javnosti znana predvsem po vodenju zadev v primeru Patria. V letu 2010 je vložila ovadbo zoper nekdanjega obrambnega ministra Karla Erjavca in nekdanjega načelnika Generalštaba Slovenske vojske Albina Gutmana. Očitala jima je nevestno delo v službi v primeru Patria. Oba je ljubljansko okrajno sodišče oprostilo.
Prav tako je vložila obtožne predloge zoper Janeza Janšo, Jožeta Zagožna, Walterja Wolfa, Ivana Črnkoviča in Antona Krkoviča. Janši tožilstvo očita poskus sprejemanja daril za nezakonito posredovanje. Janša pa junija letos zoper tožilko vložil kazensko ovadbo, v kateri ji očita zlorabo položaja in ponarejanje listin v primeru Patria.
Mediji so o tožilki poročali tudi, ko je vodja oddelka za državnotožilski strokovni nadzor opravila vpogled v spise Branke Zobec Hrastar, Brezigarjeva pa je zanikala, da bi tak nadzor zahtevala.
Konec februarja 2010 je odstopila z mesta vodje specializiranega oddelka policistov pri vrhovnem državnem tožilstvu in posredno sprožila spor med pravosodnim ministrom Zalarjem in tedanjo generalno državno tožilko Barbaro Brezigar, ker je kot razlog za svoj odstop navedla neposredno komuniciranje Brezigarjeve z enim izmed policistov specializiranega oddelka, ki je obravnaval zadevo bulfmastifi.
Stranka SDS se je na napoved odhoda tožilke na Twitterju odzvala z zapisom: "Trdni dokazi v zgodbi Patria: tožilka Branka Zobec Hrastar po sodnih počitnicah menda zapušča tožilstvo". V sporočilu za javnost pa so v stranki dodatno ugotavljajo, da se odhod Zobec Hrastarjeve med odvetnike dogaja v času, ko ima v rokah enega največjih primerov v svoji karieri, to je obtožni predlog zoper nekdanjega predsednika vlade.
V normalnih razmerah bi bil to po navedbah SDS največji strokovni izziv vsakega tožilca, uspešno dokončanje primera pa največja referenca v karieri. Ob tem se "poraja logičen pomislek, ali tožilki za navedeno ni mar, ali pa je njen odhod povezan z nezanikano ugotovitvijo, da je v obtožnem predlogu eden ključnih dokazov, ki pomembno sesuva začeten konstrukt, neresnično povzet". "V kolikor je tako, bi bilo v normalnih razmerah pošteno, če tožilka še pred svojim odhodom delo konča vsaj v tem segmentu in obtožni predlog spremeni, ali umakne," so zapisali v SDS.
Odhod tožilke v odvetniške vrste po navedbah SDS tudi ponovno odpira vprašanje pravne ureditve, po kateri smejo tožilci in sodniki "nemudoma zamenjati stran".
