Kot namreč pojasnjuje informacijska pooblaščenka, novinarji po predlogu novega zakona nimajo več pravno varovanega posebnega položaja pri pridobivanju informacij, ampak se glede dostopa do informacij zanje v celoti uporablja zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja.
Predlog 43. člena zakona o medijih sicer določa, da morajo organi odgovarjati na pisna vprašanja novinarjev najpozneje v petih delovnih dneh po prejemu vprašanja, pojasnjuje Pirc Musarjeva. A ob tem dodaja, da zakon ne določa več, da imajo novinarji v primeru zavrnitve pravico do pritožbe na informacijskega pooblaščenca.
V nasprotju z veljavnim 45. členom zakona o medijih predlog nove ureditve tudi ne določa več, da lahko organ zavrne posredovanje odgovora na vprašanje zgolj iz razloga, če so zahtevane informacije izvzete iz prostega dostopa po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, še navaja Pirc Musarjeva. Prav tako pa predlog zakona po njenih besedah ukinja pristojnost informacijskega pooblaščenca kot organa, pooblaščenega za nadzor nad izvajanjem tega člena.
Pirc Musarjeva je v zvezi s temi spremembami pripombe na predlog nove ureditve na ministrstvo za kulturo podal že lani jeseni. Ministrstvo naj bi ji sporočilo, da bodo pripombe v celoti upoštevane. Zato so v uradu pooblaščenke "s toliko večjim presenečenjem" ugotovili, da je predlog zakona v tem delu povsem v nasprotju s pripombami.
V uradu pooblaščenke domnevajo, da je do sprememb prišlo v fazi medresorskega usklajevanja. Ministrstvo za javno upravo se je namreč v pripombi, ki jo je poslalo aprila, spraševalo po smotrnosti normativnega urejanja pravice novinarja do informacij. Po mnenju ministrstva tudi ni utemeljenih razlogov, da se novinar obravnava bistveno drugače kot ostala zainteresirana javnost.
Kot še navaja Pirc Musarjeva, se ministrstvo za javno upravo prav tako ni strinjalo s predlogom, da bi o pritožbah še naprej odločal informacijski pooblaščenec.
Informacijskemu pooblaščencu sicer niso znani razlogi, "ki so ministrstvo za javno upravo vodili do zgoraj navedenih ugotovitev, ti pa iz predloga zakona tudi niso razvidni", je zapisala Pirc Musarjeva. Opozorila je, da gre za pravico medijev, ki je bila določena že pred petimi leti in ki se je v praksi že uveljavila. Število pritožb pa iz leta v leto narašča, dodaja pooblaščenka.
