Zalar je kot novost izpostavil predobravnalni rok. Ta bi se razpisal po pravnomočnosti obtožnice in pred razpisom glavne obravnave, na najem pa bi se obtoženec izjavil o krivdi. Če bi krivdo priznal, bi sledil izrek sankcije in postopek bi se s tem skrajšal. Če krivde ne bi priznal, bi lahko ugotovili, katere dokaze naj se izvede, in pripravili dokazni načrt. Po ministrovih besedah novela tako prinaša dogovor za hitrejši potek in konec glavne obravnave.
Še ena novost novele je sporazum o priznanju krivde, dodaja minister, ki pravi, da si od te novosti veliko obetajo. Hkrati je Zalar še razložil, da so spremembe potrebne tudi zaradi odločb ustavnega sodišča, saj se z novelo izpolnjujejo tri odločbe ustavnega sodišča. Prav tako uvajajo tudi spremembe tam, kjer je sodna praksa ugotovila, da posamezne določbe niso dovolj jasne.
V DeSUS so bili jasni - celoten sklop predlaganih kazenskopravni sprememb bodo podprli, saj menijo, da so spremembe primerne. Tudi Franci Kek je v imenu poslanske skupine Zares napovedal podporo noveli. Zakonu je naklonjena tudi poslanka SD Darja Lavtižar Bebler, ki je menila, da gre za pomembne novosti, ki pomenijo podlage za skrajšanje postopka in ekonomičen potek glavne obravnave
Da je predlog spremembe zakona logična posledica sprejemanja zakonodaje s področja pravosodja, je menil Anton Anderlič (LDS), Gvido Kres, ki je predstavil stališče poslanske skupine SLS, pa je dejal, da zakonu "zaenkrat ne bodo nasprotovali", bodo pa pozorni na vse strokovne pripombe med obravnavo. Dodatni argumenti zanimajo tudi Vinka Gorenaka (SDS), ki je pozval k javni razpravi.
Načelno podporo lahko predlagatelji pričakujejo od nepovezanih poslancev, saj je Andrej Magajna v njihovem imenu napovedal, da bodo novelo podprli, a da bi kljub temu radi pojasnilo glede vmesne obravnave oz. obravnave pred razpisom glavne obravnave. Prav tako po mnenju Magajne obstajajo dileme okoli priznanja krivde, saj bi se lahko ta institut uporabljal tudi v slabe namene. Po njegovih besedah je zato treba slišati, zakaj so nekatere države to možnost vpeljale, druge pa ne.
Možnost zlorabe priznanja krivde je izpostavil tudi vodja poslanske skupine SNS Zmago Jelinčič. Kot je pojasnil, imamo primere, ko psihični bolniki priznajo krivdo, četudi kaznivega dejanja niso storili.
