Novi zakon o medijih kljub nekaterim pozitivnim premikom ne odgovarja na pomembne in ključne izzive za novinarstvo in medije, menijo v Društvu novinarjev Slovenije. Da bi društvo nove zakonske rešitve lahko podprlo, so potrebne celovite in kakovostne rešitve, ki bodo ščitile svobodo medijev in novinarsko avtonomijo.
Tako zahtevajo dodatne varovalke, ki bi medije ščitili pred netransparentnimi in špekulativnimi nakupi in obvezno soglasje uredništva ob imenovanju odgovornih urednikov. Opozarjajo, da zakon v celoti zanemarja spreminjanje tehnologij in platform v medijskem prostoru. Pozdravljajo pa smer redefiniranja pravice do popravka.
Predlagani svet za medije je po njihovem mnenju popolnoma nepotreben, saj politika ne sme imeti odprtih nobenih vrat v medije. Zato predlagajo, da namesto sveta test javnega interesa in presojo primernosti (bodočega) lastnika opravlja "ad hoc" komisija, imenovana po vzoru britanskega Ofcoma, pri čemer mora predlagatelj v zakonu natančno določiti strokovne pogoje za članstvo v taki komisiji, odločevalce v posameznih primerih pa vsakič določi žreb.
Sicer pa so v društvu razočarani nad nizko ravnjo razprave o zakonu in pomanjkanju strokovnih argumentov v njej. Tako ugotavljajo, da se na novinarskih plečih lomijo kopja političnih strank, posameznih lobijev in določenih združenj.
Predsednik Združenja novinarjev in publicistov (ZNP) Igor Kršinar je v pismu pozval premierja Boruta Pahorja, naj zakon umakne, predstojnika kulturnega ministrstva Boštjana Žekša pa, naj zakona pred poslanci ne zagovarja.
Obenem ZNP poziva vse poslance, naj zakon zavrnejo. "Predlagani zakon je napad na medijsko svobodo in novinarsko avtonomijo in je v nekaterih poglavjih prav toliko sporen kot madžarski medijski zakon, ki ga je sprejela vlada Viktorja Orbana," je zapisal Kršinar.
Združenje moti več zakonskih določb. Najbolj nasprotujejo ustanovitvi in vlogi sveta za medije, "preko katerega želi aktualna oblast nadzirati medije". Prav tako se ne strinjajo z določbami o statusu samostojnega novinarja, saj zavračajo, "da bi na pridobitev tega statusa vplivale katera koli organizacija ali novinarsko častno razsodišče".
Določbe o odgovornem uredniku so po njihovi oceni nejasne, zakon pa dopušča tudi "prekomeren vpliv države na prodajo medijev". Razlog za zavrnitev zakona je tudi ta, ker gre po njihovem za "politično maščevanje radijski postaji" Radio 1. Če bo zakon sprejet, v ZNP napovedujejo, da bodo o tem obvestili mednarodno javnost. Poslance bodo pozvali, da zberejo podpise za referendum, volivce pa, da zakon zavrnejo.
