Svet za medije po prepričanju Franca Jurija (Zares) zmanjšuje politični vpliv na medije, saj jemlje pomemben del pristojnosti ministrstvu za kulturo in jih prenaša na svet, ki bo sestavljen iz medijskih strokovnjakov. So pa v poslanski skupini Zares po njegovih besedah pripravljeni pristati na določene spremembe, če se bo izkazalo, da so potrebne. Dodal je še, da je ureditev, ki predvideva omenjeni svet, primerljiva z ureditvami v nekaterih drugih državah EU.
Janja Klasinc (SD) je nasprotno ocenila, da svet ni potreben, saj da njegove naloge že dovolj dobro opravlja ministrstvo za kulturo. Strah za politizacijo ministrstev je namreč zanjo odveč, "poleg tega je lahko spolitiziran tudi svet za medije". Alenka Jeraj (SDS) pa je ocenila, da bi bil takšen svet le podaljšek države.
Klasinčeva je tudi ocenila, da je zakon v delu, ko govori o pravici do popravka, dober, nekoliko slabši pa je, ko govori o pravici do odgovora, saj daje urednikom prevelik manevrski prostor. Branko Grims (SDS) pa ocenjuje, da je pravica do popravka v novem zakonu veliko bolj omejena, kot se da razbrati iz sedanjih razprav.
Julijano Bizjak Mlakar (SD) je presenetila konfliktnost zakona, zato se je vprašala, kako je mogoče, da nekdanja ministrica Majda Širca zakona ni uskladila z zainteresirano javnostjo. "Gre za zelo konflikten zakon ministrice, ki je vlado, dokler je bila v njej, spodbudila v dva izgubljena referendum," je ocenila. Eva Irgl (SDS) pa se je ob tem vprašala, zakaj je treba na vso silo vztrajati pri zakonu, ki ga večji del novinarske javnosti ne podpira. Tudi zato je predlagala, da se zakon umakne iz procedure in v miru napiše boljši predlog.
Za Janka Vebra (SD) je rešitev, s katero se prepoveduje radijske mreže, izredno slaba. Poleg tega je v zakonu še nekaj nedorečenih rešitev, ki jih je po njegovem mnenju težko popraviti z dopolnili, zato se tudi sam nagiba k temu, da postopek sprejemanja zakona zaključijo že v prvi obravnavi.
Razpravo je sicer zaznamovalo tudi medsebojno obtoževanje med strankami. Franco Juri je namreč zaradi kritik SDS na zakon dejal, da je pričakoval, da se bo "oglasila stran, ki je do zdaj delovala zelo učinkovito v medijski politiki" in "omogočala vse anomalije - od agitprop brezplačnikov do upravljanja in kupovanja medijev s strani slamnatih podjetij". Ocenil je, da "imamo opravka s kritikami, ki prihajajo iz najmanj kvalificirane stranke".
Branko Grims (SDS) mu je vrnil z ugotovitvijo, da v slovenskih medijih očitno še vedno obstajajo tabu teme. Po njegovem vedenju namreč noben medij ni objavil izjave nekdanjega poslanca Zares Vita Rožeja, da je bil slovenski pesnik France Prešeren "seksist, ki je v Zdravljici ženske opredelil kot stroje za rojevanje". "Gre za izjavo, ki veliko pove o vašem odnosu do Prešerna, in je po mojem vedenju ni objavil noben medij. Iz tega lahko sklepam, da drži, kar smo lahko brali o izjavah predsednika Zares Gregorja Golobiča, da je v nekem trenutku v tem mandatu dejal, da sedaj pa že obvladuje vse glavne slovenske medije," je dejal Grims. Po njegovih besedah smo lahko o "Golobiču tudi brali, kako je pred volitvami 2004 klical na RTV Slovenija in zahteval, da gredo kamere še malo nazaj na Antona Ropa".
