Grški javni dolg naj bi leta 2012 najvišjo raven dosegel pri 172 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), do leta 2020 pa naj bi nato padel na okoli 130 odstotkov BDP, vendar le, če bo Grčija do konca izpeljala svoj ambiciozen program strukturnih in javnofinančnih prilagoditev, ki je pogoj za 110 milijard evrov vredno pomoč držav z evrom in IMF.
A Grčija vendarle okreva počasneje od pričakovanj. Da bi se izvila iz primeža dolžniške krize, bi tako država potrebovala še 104 milijarde evrov svežega denarja - 71 milijard evrov s strani EU in 33 milijard evrov s strani bank in drugih akterjev zasebnega sektorja, ocenjuje IMF.
Po ocenah IMF trenutno med vlagatelji vlada prepričanje, da bo grški dolg prestrukturiran. Dokler bo to tveganje obstajalo, vrnitev Grčije na mednarodne finančne trge ne bo mogoče, prav tako pa ne povrnitev posojila sklada, še ugotavljajo.
Ena od vodilnih bonitetnih agencij, Fitch, je sicer v sredo zvečer znižala bonitetno oceno Grčije za tri stopnje, iz B+ na CCC. "Znižanje bonitetne ocene odraža odsotnost novega kredibilnega programa EU in IMF za Grčijo, ki jo spremljajo zvišana negotovost v zvezi z vlogo zasebnih upnikov v bodočem financiranju ter poslabšanje makroekonomskih napovedi za Grčijo," so zapisali v Fitchu.
