Sodnika sta dva dni poslušala utemeljitve švedskega tožilstva in Assangeovih odvetnikov, ki so izpodbijali februarsko odločitev sodišča o izročitvi Švedski.
Odvetniki švedskega tožilstva so povedali, da imajo izjavi dveh domnevnih žrtev spolnih napadov s strani ustanovitelja WikiLeaksa, da nista pristali na spolne odnose. Assangeovi odvetniki so nasprotno trdili, da sta nanje pristali.
Assangea so v Veliki Britaniji prijeli decembra lani na podlagi evropskega zapornega naloga, ki ga je izdala Švedska, ki ga želi zaslišati zaradi obtožb dveh žensk o treh spolnih napadih in posilstvu, ki naj bi jih zagrešil avgusta lani v Stockholmu.
Assangeovi odvetniki so na prizivnem postopku zatrdili, da zaporni nalog ni veljaven, ker ga želijo samo zaslišati, ni pa še obtožen.
Assange trdi, da bi mu bile z izročitvijo kršene človekove pravice. 40-letni Avstralec, ki je od aretacije decembra lani v Londonu v hišnem priporu, prav tako trdi, da so obtožbe proti njemu politično motivirane.
Assange je namreč konec lanskega leta povzročil pravi vihar z objavo ameriških diplomatskih depeš na spletni strani WikiLeaks, ki med drugim razkrivajo podrobnosti ameriške vojne proti terorizmu in odnose med velesilami ter pikantne podrobnosti o posameznih politikih. Zato se boji, da bi ga Švedska izročila ZDA, kjer bi lahko odgovarjal zaradi objav WikiLeaksa.