Cilj zakona je sicer kompenzacija državi za nudenje sistemske podpore bančnemu sistemu v času finančne krize in spodbujanje bank k zagotavljanju večje in strukturno ustreznejše ponudbe posojil gospodarstvu.
Osnova za davek bo bilančna vsota banke, izračunana kot povprečje vrednosti na vsak zadnji dan meseca v koledarskem letu. Stopnja davka bo znašala 0,1 odstotka. Vlada je predvidela tudi možnost znižanja davka.
Po določilih zakona si lahko namreč banke davek zmanjšajo za 0,167 odstotka stanja kreditov, danih nefinančnim družbam in samostojnim podjetnikom pred opravljenimi slabitvami, in to vse do višine obračunanega davka.
Plačila davka naj bi bile opravičene banke, pri katerih je stanje kreditov gospodarstvu v letu, v katerem se plačuje davek, za najmanj pet odstotkov bilančne vsote višji kot v preteklem letu. Davka naj bi bili opravičeni tudi zavezanci, pri katerih stanje posojil gospodarstvu na zadnji dan meseca uveljavitve tega zakona ne presega 20 odstotkov bilančne vsote.
Kot poudarjajo v Združenju bank Slovenije, se banke z idejami o obdavčitvi njihovih bilančnih vsot ali dodatni obdavčitvi dobička ali obdavčitvi finančnih transakcij v načelu ne strinjajo, ker menijo, da taka obdavčitev v trenutnih gospodarskih razmerah deluje restriktivno in zavira obnavljanje posojilne aktivnosti in s tem tudi gospodarske rasti.
V združenju obenem menijo, da bi bilo ob uvedbi davka na bilančno vsoto bank primerno vsaj razmišljati tudi o porabi zbranih sredstev za stabilizacijo bančnega sistema in ne za proračunske namene.
Odklonilno stališče do zakona imajo tudi v Banki Slovenije, kjer zakon ocenjujejo kot dobronameren, a imajo resne pomisleke, ali bo njegov namen uresničen. V zakonu vidijo veliko priložnosti za zlorabo namena davka, imel pa bo tudi zelo nizek izplen v primerjavi s stroški izvajanja zakona za zavezance in davčno upravo.
V Banki Slovenije menijo še, da se bi lahko davek prelil v višje obrestne mere in da bi lahko davek vplival na prevzemanje neustreznega kreditnega tveganja v trenutnih gospodarskih razmerah.
Podobne pomisleke so izražali v vseh poslanskih skupinah, a v SDS, SLS in DeSUS so na njih gradili svoje nasprotovanje zakonu, ki so ga ocenili kot nedomišljenega in slabega. Obenem so pozivali k širši sanaciji bančnega sistema kot enemu od predpogojev za sprostitev posojilnega krča.
