Komisija predlaga decentraliziran pristop k upravljanju ribištva na podlagi znanstvenih dognanj po posamezni regiji in morskem bazenu ter uvedbo boljših standardov upravljanja v EU in na mednarodni ravni na podlagi sporazumov o trajnostnem ribištvu.
Komisarka za pomorske zadeve in ribištvo Maria Damanaki je ob predstavitvi predlogov poudarila, da je za zagotovitev dobrega stanja ribištva za sedanjo in prihodnje generacije treba ukrepati "zdaj" in vsak stalež rib pametno izkoriščati.
"To bo prineslo večji ulov, dobro stanje okolja in zanesljivo oskrbo z morsko hrano. Pravilna reforma bo ribičem in obalnim skupnostim dolgoročno prinesla koristi, vsem Evropejcem pa večjo izbiro svežih rib, tako ulovljenih na morju kot vzgojenih v ribogojnicah," je poudarila.
Komisija med drugim predlaga postopno opustitev prakse zavržkov. To je praksa, pri kateri so neželene ribe odvržene nazaj v morje, kar pomeni tratenje prehrambenih virov in gospodarsko izgubo. Ribiči bi bili tako obvezani iztovoriti ves ulov.
V skladu s predlogi bi komisija predpisala splošna načela in cilje politike, države članice pa bi morale določiti in izvajati najprimernejše ohranitvene ukrepe, kar bi pripomoglo k poenostavitvi procesa in spodbujalo rešitve, prilagojene regionalnim in lokalnim potrebam.
Predlogi komisije predvidevajo tudi, da bi bila finančna podpora odobrena le okolju prijaznim pobudam, ki spodbujajo pametno in trajnostno rast. Strog nadzorni mehanizem pa naj bi preprečil vsakršno neprimerno financiranje nezakonitih dejavnosti ali čezmernih zmogljivosti.
Ribištvo EU pestijo številni problemi: ulov se iz leta v leto zmanjšuje, obalne skupnosti, odvisne od ribištva, se spopadajo z vse manjšimi gospodarskimi možnostmi, politične voditelje pa pri sprejemanju odločitev vodijo kratkoročni interesi, namesto dolgoročno ohranjanje virov.
Predlogi komisije sedaj romajo v Evropski parlament in Svet, kjer se sprejemajo po rednem zakonodajnem postopku, postopku soodločanja. Komisija želi, da bi novi zakonodajni okvir začel veljati do 1. januarja 2013.
Slovenija se je pri reformi zavzemala za ohranitev slovenskega ribištva, ki deluje v precej neugodnih pogojih, predvsem za posodobitev ribiške flote, je februarja povedal kmetijski minister Dejan Židan po sestanku z Damanakijevo, ki naj bi septembra obiskala Slovenijo.
Minister je tedaj pojasnil, da je količina nalovljenih rib v primerjavi z zlatimi časi pred 15 leti, ko smo lovili okoli 6000 ton, precej padla. Lani je bilo po njegovih besedah nalovljenih nekaj več kot 900 ton.
Največji problem za Slovenijo pa je po tedanjih Židanovih besedah neustrezna ribiška flota, ki je ni bilo mogoče obnoviti, saj obstajajo samo ukrepi za države, ki morajo zmanjšati svoje zmogljivosti za lovljenje, ukrepi za posodobitev pa niso na voljo.
Evropska komisija je sicer danes ob predstavitvi predlogov objavila tudi brošuro o ribištvu v EU v številkah. V njej so tudi podatki o ulovu v državah članicah iz leta 2007, po katerih je Slovenija s 1111 tonami na repu držav v EU - za njo je samo Avstrija s 350 tonami.
Največ, skoraj 736.000 ton, po podatkih Eurostata iz leta 2007 nalovi Španija, ki predstavlja dobrih 14 odstotkov vsega ulova v EU, za njo pa so Danska z okoli 650.000 tonami, Velika Britanija in Francija. Hrvaška pa je po podatkih v brošuri v letu 2007 nalovila 40.205 ton rib.
