Spremembe in dopolnitve pomorskega zakonika so potrebne predvsem zaradi celovitega prenosa tretjega pomorskega paketa Erika III. Gre za zakonodajni paket EU, ki vsebuje šest direktiv, od katerih je treba zagotoviti še popolni prenos direktive, ki ureja preiskovanje pomorskih nesreč, in direktive o skladnosti ladij z zahtevami države zastave.
Poleg prenosa omenjenih direktiv se je v praksi pojavila še potreba po nekaterih drugih manjših spremembah pomorskega zakonika, ki so nujne za zagotavljanje varnosti plovbe, je pojasnil državni sekretar na ministrstvu za promet Igor Jakomin.
Tako kot na matičnem odboru so tudi na plenarni seji poslanci in poslanke največ razpravljali o določilu, ki se nanaša na pristaniške pristojbine. Doslej je namreč soglasje k pristojbinam podajal minister za promet, kar je veljalo za varovalko pred prehitrim in previsokim dvigom cen.
Toda soglasje ministra za promet pri določanju cen pristaniških pristojbin je sporno, saj gre za izvirno nalogo občin. Tako z novelo pomorskega zakonika določanje cen v celoti prehaja v pristojnost lokalnih skupnosti.
V poslanski skupini Zares se bojijo, da se bo s tem zbrisala varovalka, ki je dajala prometnemu ministru pristojnost, da omeji višanje pristaniških pristojbin. Kot je poudaril Franco Juri, še vedno ni jasno, ali gre pri tem za preneseno ali izvirno nalogo občin.
"Dokler ne bi našli jasnega odgovora glede tega, bi bilo smiselno obdržati to varovalko. V nasprotnem primeru bodo uporabniki privezov izpostavljeni samovolji dveh odločitev - občinske ter ministrstva za okolje in prostor," je dejal Juri.
Janez Ribič (SLS) je po drugi strani menil, da je treba zaupati občinam, da s cenami pristaniških pristojbin ne bodo pretiravale. Bi pa bilo po njegovih besedah smiselno razmisliti, ali naj se določijo merila za oblikovanje cene pristojbin, da ne bo prihajalo do velikih razlik med posameznimi občinami.
Tudi v poslanski skupini SNS po besedah Sare Viler menijo, da bi bilo smiselno s strani ministrstva za okolje in prostor sprejeti predpis o maksimalnih cenah pristaniških pristojbin, kot se je to naredilo na področju komunalnih storitev.
V poslanski skupini LDS nasprotujejo ureditvi, po kateri bi minister za promet izdajal soglasja za pristaniške pristojbine. Kot pravi Miran Jerič, gre namreč za izvirno pristojnost lokalne skupnosti in vmešavanje ministra za promet pomeni nezaupnico lokalni skupnosti.
Precej časa so poslanci namenili tudi preiskovanjem pomorskih nesreč. Novela pomorskega zakonika določa, da lahko vlada sklene sporazum z državo članico EU, s katero opravi pregled posameznih nesreč. Nekateri poslanci menijo, da bi pomorske nesreče lahko preiskovali domači kadri, a na ministrstvu za promet poudarjajo, da sta v Sloveniji za preiskovanje nesreč trenutno usposobljena le dva strokovnjaka.
Branko Marinič (SDS) je v zvezi s tem opozoril, da lahko strokovnjake za pomorske nesreče izobražujemo v Sloveniji, saj imamo fakulteto za pomorstvo in promet, kjer je mogoče pridobiti dovolj znanja in izkušenj. Slovenija po njegovih besedah že zdaj premore dva strokovnjaka za pomorske nesreče in oba bi lahko vključili v preiskovanje in s tem prihranili. Ob vpoklicu strokovnjakov iz drugih držav namreč nastanejo stroški, ki niso tako majhni.
V poslanski skupini SDS po Mariničevih napovedih novele pomorskega zakonika ne bodo podprli. Poslanska skupina je sicer predlagala številne amandmaje, s katerimi je, tako Marinič, želela izboljšati vsebino zakonika, a ti niso dobili podpore.
Prav tako zakonika ne bodo podprli v poslanski skupini SNS, kjer menijo, da se tako pomembnega zakonika ne bi smelo sprejemati po skrajšanem postopku.
V poslanski skupini Zares, kjer sicer načelno podpirajo spremembe zakonika, bodo medtem glasovali po lastni presoji. Juri obžaluje, da vlada v zakonik ni ponovno vključila določila, ki ga je na zahtevo zveze Nato izbrisala leta 2003, to je prepoved plovbe za vojaške ladje z jedrskim pogonom in jedrsko oborožitvijo.
Ostale poslanske skupine novelo pomorskega zakonika, o kateri bo DZ odločal danes v okviru glasovanj, podpirajo.