Minister za šolstvo in šport Igor Lukšič je v imenu predlagatelja povedal, da ključna konceptualna smer v novem zakonu o pravicah otrok s posebnimi potrebami ostaja ista, in sicer čim širše vključevanje otrok s posebnimi potrebami v t. i. množične vrtce in šole ter zagotavljanje optimalnega razvoja v teh šolah. Za tiste otroke, ki jim optimalnega razvoja ne morejo zagotoviti t. i. množične šole, pa so posebni zavodi, ki najbolj ustrezajo njihovim posebnim potrebam.
Med novostmi, ki jih prinaša zakon, je med drugim navedel možnost podaljšanja izobraževanja po 21. letu starosti, zakonsko opredelitev otrok z avtizmom, nov postopek usmerjanja otrok s posebnimi potrebami, poseben model usmerjanja za otroke s čustvenimi in vedenjskimi motnjami in pravico prehajanja med programi.
Alenka Jeraj je v imenu poslanske skupine SDS izpostavila, da so že na seji matičnega odbora vložili nekaj predlogov dopolnil k zakonu, ki pa jih poslanci niso podprli, zato ta dopolnila vlagajo tudi danes. Meni namreč, da bi bil zakon ob upoštevanju njihovih pripomb zagotovo boljši.
Jerajeva sprašuje, zakaj avtistični in gluho-slepi otroci niso opredeljeni v 2. členu predloga zakona, kjer je navedeno, za katere otroke se zakon sprejema. Zanima jo tudi, kakšne finančne učinke bo imela sprememba v predlogu zakona, po kateri so otroci z učnim primanjkljajem po novem upravičeni do petih ur dodatne pomoči in ne več treh ur.
Dejan Levanič (SD) poudarja, da zakon bistveno širi pravice in možnosti za vključevanje otrok s posebnimi potrebami, zato ga bodo podprli. Ob tem je opozoril, da predlog zakona odpravlja vrsto anomalij, ki so bile povzročene z novelo zakona leta 2006, zato se mu zdijo predlogi dopolnil poslancev SDS, ki širijo pravice otrokom s potrebnimi potrebami, neiskreni.
Vodja poslanec Zares Franco Juri meni, da zakon pomeni korak k primernejšemu in pravičnejšemu urejanju področja pravic otrok s posebnimi potrebami. Vseeno pa so poslanci Zares v postopku usklajevanja pogrešali odgovor, zakaj se ministrstvo odreka nadzorstveni funkciji, da bi izvajalo revizijo.
Poslanec SLS Janez Ribič poudarja, da je področje usmerjanja otrok s posebnimi potrebami zelo občutljivo, zato je po njegovem mnenju še toliko bolj pomembno, da so predpisi strokovno pripravljeni in človeški.
V poslanski skupini SLS sicer obžalujejo nesprejetje nekaterih predlaganih dopolnil, na primer zagotavljanje dodatne strokovne pomoči tudi za dijake v gimnazijah. Kljub temu so prepričani, da se bo s tem zakonom zagotovila dovolj visoka mera pomoči pri procesu vzgoje in izobraževanja in zato ne vidijo razloga proti njegovi uveljavitvi.
Ljubo Germič je v imenu poslanskega kluba LDS kot pravilno označil odločitev ministrstva za šolstvo, da napiše nov zakon in ne novelira obstoječega. Pozdravlja tudi individualiziran pristop otrok s posebnimi potrebami, ki je predviden z zakonom. Zaradi širne vključitve zainteresirane javnosti v oblikovanje zakona bo po njegovem mnenju zakon dosegel največji možni konsenz, zato bodo poslanci LDS predlog zakona podprli.
Franc Jurša je pozdravil pozitivne spremembe za otroke in strokovne delavce, ki jih prinaša ta zakon, zato mu je napovedal podporo poslancev DeSUS.
Miran Györek (SNS) je predlog zakona označil kot dober, čeprav meni, da bi ga bilo moč s predlaganimi dopolnili opozicije še izboljšati.
