"Obstaja zelo močna zavezanost na najvišji ravni, da se stori vse, kar je treba, za zaščito finančne stabilnosti v območju evra. Voditelji se morajo dvigniti nad svoje domače politične agende in to bodo tudi storili," je zapisal Van Rompuy na twitterju.
Poleg tega je Van Rompuy med obiskom na Portugalskem poudaril, da so predlogi evroskupine za zajezitev širjenja krize v območju evra "nujno potrebni". Glede vrha evroskupine je dejal, da se zanj še ni odločil, a da ga "ne izključuje".
Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn je opozoril, da dolžniška kriza v območju evra pomeni resno grožnjo za evropsko gospodarsko okrevanje ter da Evropa trpi zaradi kombinacije dolžniške krize in krhkosti bančnega sektorja, ki sta tesno povezani.
Da se težave v območju evra zaostrujejo, je ocenil tudi slovenski finančni minister Franc Križanič. "Zato smo včeraj na evroskupini sprejeli pospešen postopek dodatne pomoči Grčiji, ki kaže učinkovitost kreditorja na zadnji ravni v območju evra. Pričakujemo, da bo to dovolj kvaliteten signal," je poudaril.
Minister pričakuje, da bo v pravem času, vsekakor do septembra, projekt dodatne pomoči Grčiji stekel in pokazal, da ima Evropa dovolj kakovostno institucionalno nadgradnjo, da lahko deluje kot enotno monetarno območje.
Stopnjevanje zaskrbljenosti zaradi javnofinančnega položaja Italije pa je minister Križanič komentiral z besedami, da gre za "problem snežne kepe", ki nastaja zaradi občutka trgov, da EU ne more zagotoviti kreditorja na zadnji ravni.
Ob tem je minister pojasnil, da je že govorjenje o sodelovanju zasebnega sektorja pri pomoči državam v težavah vplivalo na poslabšanje razmer na kapitalskem trgu. "Nekateri so to napovedovali in sedaj gledamo realizacijo tega tveganja pri poslabšanju položaja Italije, Španije, Belgije in Cipra na kapitalskih trgih," je dejal.
Ob tem je Križanič še pojasnil, da so finančni ministri danes ocenili, da se gospodarski ciklus v svetu in Evropi nekoliko umirja zaradi pregrevanja gospodarstev v hitro rastočih državah, inflacijskih pritiskov, katastrofe na Japonskem, težav s proračunskim postopkom v ZDA in težav s financiranjem javnega dolga v nekaterih državah EU.
V Španiji in Italiji so sicer napade trgov zavrnili kot neutemeljene. Ni logično, da sta Španija in Italija pod pritiskom finančnih trgov, saj imata močni in raznoliki gospodarstvi, je dejala španska finančna ministrica Elena Salgado. Italijanski zunanji minister Franco Frattini pa je dogajanje označil za čisti špekulativni napad.
Finančni ministri EU so se sicer danes, le nekaj dni pred predvideno petkovo objavo stresnih testov za banke, zavezali, da "bodo po objavi izidov obremenitvenih testov po potrebi sledili ukrepi za dodatno okrepitev bank".
"Prednost naj bi bila dana rešitvam iz zasebnega sektorja, ob tem pa je predviden tudi trden okvir za zagotavljanje podpore s strani vlad, če se za to izkaže potreba, v skladu s pravili državnih pomoči," še piše v izjavi.
Na vprašanje, kaj lahko pričakujemo v petek v povezavi z največjima slovenskima bankama, ki sta vključeni v teste, Novo Ljubljansko banko in Novo kreditno banko Maribor, je slovenski minister Križanič odgovoril, da težko reče, kaj lahko pričakujemo, ker je to tajno in še ni objavljeno.
Pričakujemo pa lahko, je poudaril, da se bodo v Sloveniji po objavi izidov odzvali z ustreznim pismom, ki je predpisano, in obljubili, če bo potrebno, ustrezne ukrepe za zagotovitev stabilnosti bančnega sistema - najprej zasebnega sektorja, potem pa tudi javnega sektorja.
V prizadevanjih za zajezitev širjenja dolžniške krize je evroskupina v ponedeljek po še enem maratonskem zasedanju izrazila pripravljenost na okrepitev prožnosti in obsega začasnega kriznega mehanizma, na podaljšanje ročnosti posojil in na znižanje obrestnih mer.
Evropska komisija je sicer danes ocenila, da Slovenija ne izvaja dovolj velikega napora pri zniževanju javnofinančnega primanjkljaja, saj je načrtovani primanjkljaj prevelik glede na zastavljen cilj, da se zniža pod tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP) v letu 2013, je povedal minister Križanič.
Komisija je sicer sredi maja Sloveniji za letos napovedala 5,8-odstoten javnofinančni primanjkljaj. Pakt za stabilnost in rast, ki določa pravila za primanjkljaj in javni dolg, kot zgornjo mejo za prvega določa tri odstotke BDP.
Minister Križanič je pojasnil, da so komisijo v odzivu na omenjeno opozorilo seznanili s tem, da pripravljajo varčevalen rebalans in da so obenem zamrznili prevzemanje novih obveznosti od 9. junija naprej. Minister kljub vsemu meni, da bo z vsemi predvidenimi ukrepi Slovenija merilo glede primanjkljaja verjetno dosegla že pred letom 2013.
Evropska komisija bo po njegovih besedah to spremljala. Minister je izpostavil, da bodo podatki za drugo in tretje četrtletje zelo pomembni za jesensko presojo Evropske komisije o tem, kako varčno ravnamo. Minister je zatrdil, da bodo "pokazali, da lahko varčujemo tudi v pogojih manjšinske vlade".