Poslance je pred glasovanjem v imenu vlade nagovoril zunanji minister Samuel Žbogar, ki jih je uvodoma seznanil z uradno razglasitvijo neodvisnosti Južnega Sudana 9. julija. Kot je ob tem dejal, Slovenija pozdravlja razglasitev neodvisnosti, ob tem pa opozoril, da novo državo čaka rešitev še vrste odprtih vprašanj, povezanih z državljanstvom, mejo in nafto.
Slovenija je novi državi ponudila pomoč v tranzicijskih procesih, predstavniki Južnega Sudana pa se po ministrovih besedah zanimajo za izkušnje Slovenije pri osamosvajanju pred 20 leti. Generalna skupščina ZN bo predvidoma 14. julija odločala o članstvu Južnega Sudana v Svetovni organizaciji in, kot je zatrdil Žbogar, želi tudi Slovenija glasovati za članstvo.
Predsednica odbora za zunanje zadeve Janja Klasinc je poslanke in poslance seznanila, da je odbor na današnji nujni seji soglasno potrdil sklep vlade o priznanju Južnega Sudana, ki ga je vlada sprejela v ponedeljek.
V predstavitvi stališč, ki je sledila, so bile vse poslanske skupine enotnega mnenja, da mora Slovenija podpreti neodvisnost Južnega Sudana. Podpora novi državi je "dolžnost Slovenije" in "samoumevna", so bili mnenja v poslanskih skupinah SDS in Zares.
Večina poslanskih skupin je ob tem spomnila na težnje Slovenije po samostojnosti pred 20 leti in na to, da do priznanja Južnega Sudana prihaja prav v času, ko Slovenija praznuje dve desetletji razglasitve neodvisnosti. Zato so se strinjali, da je treba podpreti voljo južnosudanskega ljudstva, ki je s skoraj 99 odstotki na referendumu izrazilo željo po samostojni državi.
Poslanci so ob tem tudi izrazili zaskrbljenost spričo nemirnih razmer na severu Južnega Sudana, še zlasti glede grožnje genocida nad Nubami. Ob tem so pozvali k mirnemu in konstruktivnemu reševanju odprtih vprašanj med Sudanom in Južnim Sudanom ter izpostavili pomen prijateljskih in spoštljivih odnosov med državama.
Bogdan Barovič je ob tem sicer ponovil pomislek SNS, da ima Slovenija "različne vatle" za priznavanje novih držav, na kar je stranka že opozorila v pisni poslanski pobudi zunanjemu ministru. Kot je dejal, je Slovenija zaradi določenih tujih držav hitro priznala Kosovo, obenem pa še ni priznala Abhazije in Južne Osetije. Z Barovičem se ni strinjala Klasinčeva iz SD, ki je menila, da Slovenija ne podpira neodvisnosti Južnega Sudana zaradi drugih, ampak zaradi sebe.
Franco Juri je ob izreku podpore poslanske skupine Zares neodvisnosti Južnemu Sudanu tudi izpostavil, da se je Slovenija s Sudanom v preteklosti veliko ukvarjala. Ob tem je spomnil na prizadevanja pokojnega predsednika Janeza Drnovška za ustavitev genocida v Sudanu in pa borca za pravice južnosudanskega ljudstva Toma Križnarja, ki se trenutno mudi v južnosudanski prestolnici Juba. S slednjim se je Juri, kot je povedal poslancem, po telefonu pogovarjal pred današnjo razpravo in Križnar mu je dejal, da mora Slovenija sprožiti vse diplomatske akcije, da se ustavi nasilje na meji med Sudanom in Južnim Sudanom.
Juri je ob koncu še izrazil upanje, da bo Slovenija obdržala "doslednost" pri priznavanju novih držav tudi pri glasovanju o priznanju palestinske države v Generalni skupščini ZN, ki se pričakuje septembra.
Južni Sudan je postal neodvisna država v soboto po petih desetletjih konfliktov s severom. Sudan, ki je bil največja afriška država, je tako razpadel na dva dela, ki pa ostajata v napetih odnosih. Za neodvisnost so se prebivalci Južnega Sudana odločili na referendumu, ki je potekal med 9. in 15. januarjem na podlagi mirovnega sporazuma iz leta 2005.
