Evropska komisija je po ministrovih besedah na to opozorila pri predstavitvi ekonomskega upravljanja v EU. Komisija je sicer sredi maja Sloveniji za letos napovedala 5,8-odstoten javnofinančni primanjkljaj. Pakt za stabilnost in rast, ki določa pravila za primanjkljaj in javni dolg, kot zgornjo mejo za prvega določa tri odstotke BDP.
Minister Križanič je pojasnil, da so komisijo v odzivu na omenjeno opozorilo seznanili s tem, da pripravljajo varčevalen rebalans, ki bo prišel v vladno in jeseni v parlamentarno proceduro in so obenem zamrznili prevzemanje novih obveznosti od 9. junija naprej.
To po ministrovih besedah pomeni, da so premaknili nekatere investicije in začetek nekaterih projektov na poznejše leto, da bi obvladovali stroške na želeni ravni in da bi dosegli pričakovan fiskalni napor, ki predstavlja načrtovano 0,7-odstotno znižanje primanjkljaja od vrhunca v letu 2009, ko je dosegel šest odstotkov, do ravni pod tremi odstotki v letu 2013.
Minister meni, da bomo s tem varčevanjem in z nekoliko boljšimi javnofinančnimi prilivi od pričakovanih letos ta cilj dosegli kljub nekaterim nepričakovanim izdatkom v prvi polovici leta in da bo v naslednjem letu sledilo bistveno hitrejše znižanje primanjkljaja. "Če bo šlo vse v smeri, v kateri gre, bomo maastrichtski kriterij verjetno - ponavljam verjetno - dosegli že pred letom 2013," je menil minister.
Evropska komisija bo po njegovih besedah to spremljala. Minister je izpostavil, da bodo podatki za drugo in tretje četrtletje zelo pomembni za jesensko presojo Evropske komisije o tem, kako varčno ravnamo. Komisija bo jeseni, predvidoma novembra, predstavila novo celovito gospodarsko napoved.
Minister je zatrdil, da bodo "pokazali, da lahko varčujemo tudi v pogojih manjšinske vlade in da imamo dovolj institucionalnih vzvodov, da ta projekt peljemo, ne da bi resno ogrozili družbeno reprodukcijo". To po ministrovih besedah pomeni, da bo življenje teklo normalno, investicije pa se bodo uravnavale glede na razpoložljiva sredstva.