Presečnik, kot je povedal, namreč iz različnih naslovov prejema proteste in informacije, da je novi zakon o zemljiški knjigi močno poslabšal stanje, saj naj bi na to področje prinesel zmedo in neučinkovitost. Po nekaterih informacijah zemljiško knjižni vpisi ne potekajo kot bi morali, stanja vloge oziroma faze, v kateri se vloga nahaja, pa naj ne bi bilo mogoče preveriti.
Po besedah Zalarja gre pri elektronski zemljiški knjigi za veliko spremembo, zato je logično, da je na začetku prihajalo do "določenega razumevanja". Povedal je, da je ministrstvo do zdaj prejelo štiri pritožbe državljanov, vse pa so rešili.
Prav tako je Vrhovno sodišče RS, ki je nosilec projekta, odprlo tudi spletno stran, na kateri nudi odgovore na pritožbe in vprašanja uporabnikov.
Sistem po besedah Zalarja sicer prinaša presenetljive rezultate. "Samo v dveh mesecih je vanj vpogledalo 1,2 milijona upravičencev. Prav tako se je povečalo število izdanih zemljiškoknjižnih sklepov. Gre za očitno veliko uporabnost sistema," je dejal. Je pa priznal, da še vedno prihaja do nekaterih težav pri vpisih etažne lastnine, a naj bi bila tudi ta težava kmalu rešena.
V začetku aprila je začela veljati novela zakona o zemljiški knjigi, ki je uvedla obvezno elektronsko vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov. Te lahko praviloma vlagajo notarji, pod določenimi pogoji pa tudi lastniki nepremičnin in njihovi pooblaščenci.
