Pri sprejemanju rebalansa finančnega načrta Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) za letošnje leto se je zataknilo pri predlaganem ukrepu, da se del financiranja nenujnih reševalnih prevozov, zdraviliškega zdravljenja, ki ni nadaljevanje bolnišničnega, zobne protetike za odrasle in zdravil ter živil z vmesne liste prenese na prostovoljne zdravstvene zavarovalnice.
Za te storitve oz. produkte zdravstvena blagajna zdaj plačuje deset odstotkov, 90 odstotkov pa dopolnilno zavarovanje. Predlog upravnega odbora ZZZS je bil, da bi ZZZS plačeval en odstotek, ostalo pa bi se financiralo iz dopolnilnega zavarovanja. S tem ukrepom bi ZZZS letos prihranil šest milijonov evrov, vendar pa ga predstavniki delodajalcev niso podprli, vladni predstavniki pa so se pri glasovanju vzdržali. Predstavniki aktivnih zavarovancev so predlog podprli.
Podprli pa so znižanje vračunanih sredstev za financiranje stroškov dežurne službe v višini 8,5 milijona evrov. Ta ukrep sicer finančno sledi noveli zakona o sistemu plač v javnem sektorju ter pravilniku o organizaciji neprekinjenega zdravstvenega varstva.
Je pa skupščina naložila strokovni službi zavoda, naj do konca avgusta pripravi nov rebalans finančnega načrta na osnovi razpoložljivih podatkov o realizaciji prihodkov in odhodkov zavoda.
Rebalans je bil sicer predlagan zaradi skoraj 40-milijonske luknje v zdravstveni blagajni, ki je nastala v prvih mesecih letošnjega leta. Od 15,6 milijona evrov težkega rebalansa, pa so danes sprejeti ukrepi vredni 8,5 milijona evrov.
Generalni direktor zavoda Samo Fakin poudarja, da bo današnja zavrnitev rebalansa finančnega načrta povzročila dodatne težave pri financiranju izvajalcev. "Zavod je brez denarja," poudarja prvi mož zdravstvene blagajne in dodaja, da se bo to zagotovo odrazilo pri likvidnostnem toku pri izvajalcih.
O konkretnih ukrepih, kje lahko zavod še privarčuje, Fakin še ne more govoriti. Po njegovem mnenju se še lahko išče določene rezerve pri zniževanju cen zdravstvenih storite, bo pa zavod storil vse, "da zavarovanci ne bodo občutili rezov".
Sicer pa je po njegovem mnenju še dovolj časa, da bo luknja v zdravstveni blagajni zakrpana, če bo rebalans finančnega načrta sprejet septembra.
Predstavnica vlade v skupščini Elda Gregorič Rogelj je kot razlog, zakaj so se vladni delegati vzdržali pri glasovanju o rebalansu navedla postopek priprave in usklajevanja rebalansa ter tudi samo vsebino predloga rebalansa.
Pojasnjuje, da je strokovna služba zavoda predložila upravnemu odboru predlog rebalansa, ne da bi ga prej uskladila s pristojnimi ministrstvi, kar je bila do sedaj vedno utečena praksa.
Sicer pa so predlagani ukrepi po njenem mnenju neceloviti, naravnani so linearno na cene zdravstvenih storitev. Pogreša predvsem neupoštevanje ukrepov iz strateškega razvojnega načrta zavoda med leti 2011 in 2013, npr. selektivni pristop znižanja cen zdravstvenih storitev.
Predstavnik delodajalcev v skupščini Igor Antauer poudarja, da so delodajalci nasprotovali nesistemskemu reševanju zdravstvene blagajne. Opozarja na netransparentno porabo sredstev v zdravstvu. "Kadar začne goreti in ni denarja, se lotimo nominalnih in finančnih problemov, namesto da bi se lotili cenikov, standardov in normativov," je dejal. Zato je današnja zavrnitev rebalansa po njegovih besedah jasen signal ZZZS, ministrstvu za zdravje ter vladi, da je treba storiti sistemske premike.
Poudarja, da z zavrnitvijo ukrepa prenosov deležev ne ščiti prostovoljnih zavarovalnic.
Predstavnica upokojencev med aktivnimi zavarovanci Francka Četkovič ne meni, da bo današnja zavrnitev pomenila krčenje pravic za zavarovance. Kot pravi, bodo morali v javnih zavodih sprejeti dodatne ukrepe za racionalizacijo poslovanja.
Današnja seja skupščine je trajala šest ur in bila medtem dvakrat prekinjena, medtem pa so imenovali usklajevalne komisije med predstavniki zavarovancev in delodajalcev. Te so se uskladile in predlagale svoje ukrepe rešitev, ki jih pa nato ne delodajalci ne zavarovanci niso podprli na glasovanju.
Glede tega dogajanja Četkovičova meni, da je to odraz stanja v državi. "Tako kot se v državi na dveh ravneh nič ne morejo dogovoriti, tako je danes bilo tudi v naši skupščini, kjer imamo zavarovanci ena stališča, delodajalci pa druga in bojimo se, da to pomeni, da bodo nekateri vztrajali v nadaljevanju po zmanjšanju pravic," je dejala.
