Doslej naj bi se zasebni upniki s predstavniki članic območja evra pogovarjali o t.i. francoskem načrtu. Po njem naj bi banke prostovoljno 70 odstotkov prihodkov od zapadlih grških obveznic reinvestirale v to prezadolženo članico območja evra.
50 odstotkov prihodkov naj bi vložile v nove obveznice z daljšim rokom zapadlosti. Preostalih 20 odstotkov pa naj bi šlo v poseben sklad najbolj kakovostnih grških vrednostnih papirjev, ki se bo obrestoval in bo služil kot zavarovanje za nova posojila Grčiji.
Po pisanju FT naj bi se unija sedaj bolj nagibala k opustitivi tega načrta in bolj v smeri nemških predlogov, po katerih bi zasebne upnike Grčije prisilili, da svoje trenutne dolžniške vrednostne papirje zamenjajo za take z daljšo ročnostjo.
Vsi ti predlogi so šele v začetni fazi, saj naj bi bil nov več kot 100-milijardni paket finančne pomoči za Grčijo oblikovan šele do septembra. Govori se tudi o dodatnem znižanju obrestne mere za posojila držav z evrom Grčiji ter o posebni pomoči grškim bankam.
Francoskemu načrtu so očitali predvsem zasoljeno ceno takšne rešitve za Grčijo, saj bi bila obrestna mera novih obveznic visoka. Bonitetne agencije so obenem opozarjale, da bodo tudi tak prostovoljni načrt tolmačile kot obliko prestrukturiranja grškega dolga oziroma nadzorovanega defaulta.
Temu v uradnem stališču še vedno najglasneje nasprotuje Evropska centralna banka (ECB), ki se boji posledic take odločitve za grški bančni sistem in posledično za celotni evropski finančni sektor.
Nemški poslovni časnik Handelsblatt, ki se sklicuje na neimenovane vire, pa danes piše, da se v Frankfurtu vseeno pripravljajo na scenarij, po katerem bi v območju evra prišlo do defaulta ene od članic.
Kot so izvedeli v časniku, naj bi ECB v minulih dneh pisal petim najbolj uglednim evropskim finančnim institutom in jih zaprosil, naj se prijavijo na razpis za svetovalca ECB za tak primer. Še posebej osrednjo denarno ustanovo območja evra zanimajo posledice za bančni sistem.
