Glede razvoja pristanišča kandidat SMS - Zelenih Dragan Sadžak poudarja potrebo po upoštevanju trajnostnega razvoja in varovanja okolja. Tako bi se po njegovem "pri vseh okoljskih študijah moralo izpostaviti več možnih rešitev za določena nujna bremena za okolje in izbrati rešitev, ki bo za lokalno okolje najbolj sprejemljiva". V vse tovrstne aktivnosti pa bi morali biti tudi vsebinsko vključeni občani, dodaja.
Kandidat SDS Stefan Kocjančič zagovarja izgradnjo tretjega pomola, vendar bi morali razvoj Luke Koper usmeriti predvsem v pretovor zabojnikov in avtomobilov, ki so za okolico najmanj moteči. "Prav gotovo pa je potrebno omejiti oziroma ukiniti skladiščenje in preklad strupenega in vnetljivega blaga," dodaja.
Aktualni župan Boris Popovič (KJN) opozarja, da je "nujno potrebno, da država, kot večinski lastnik pristanišča, sodeluje z lokalno skupnostjo pri načrtovanju razvoja pristanišča, zlasti pri njegovi širitvi". Pri tem dodaja, da na vladi sprejeti državni prostorski načrt za širitev pristanišča ni povsem v sozvočju z interesi prebivalcev, zlasti kar se tiče podaljšanja prvega pomola. Zato je prepričan, da "bo potrebno pred realizacijo tega posega in še nekaterih drugih še veliko pogovorov z državo, saj gradenj, ki ne bodo v interesu občank in občanov Kopra, ne bomo v nobenem primeru dovolili in bomo po potrebi uporabili tudi vsa razpoložljiva pravna sredstva".
Po mnenju skupnega kandidata SD, Zares, LDS in Oljke Janeza Starmana bo treba z javno razpravo dogovoriti meje morebitne širitve pristanišča v mesto in obratno. "Prek predstavnika lokalne skupnosti v nadzornem svetu pa bomo nedvomno podpirali razvoj v smeri bolj kakovostnih tovorov, ki so tudi cenovno veliko bolj donosni, in ekološko bolj prijaznemu pristanišču, ki bo znalo okolju, v katerem dela, tudi kaj povrniti," v primeru izvolitve napoveduje Starman.
Priložnost za razvoj kakovostnih delovnih mest vidi Sadžak že v legi občine, ki je na "strateškem stičišču poti". Sam bi angažiral več mednarodnih spodbujevalnih sredstev strukturnih in razvojnih skladov, ustanovil razvojni industrijski inkubator za tehnologije prihodnosti ter pospešil gradnjo univerzitetnega centra.
Kocjančič pa je prepričan, da bi morala občina predvsem "zagotoviti pogoje, da lahko primerna poslovna zamisel, ki jo ima naš občan, zaživi in prične z delovanjem le-te". Med drugim ocenjuje, da bi občina lahko poslovne objekte v svoji lasti oddajala za simbolično najemnino za določeno obdobje, dokler poslovanje ne bi steklo in bi se podjetnik v nadaljevanju odločil za investicijo - nabavo poslovnega objekta.
Popovič ocenjuje, da je v okviru svojih županskih pristojnosti že do zdaj veliko naredil za razvoj gospodarstva (nova obrtna cona, razvoj trgovine, gostinstva in turističnih dejavnosti v povezavi z razvijanjem kraja kot turistične destinacije za potniške ladje, vsestranska pomoč Univerzi na Primorskem itd.). Ob tem pa dodaja, da bodo ti ukrepi na občinski ravni premalo, "dokler se naša država ne bo zavedla, kaj bi morala narediti za pospešitev gospodarske rasti". Pri tem Popovič misli na uvedbo t.i. pavšalov za drobno obrt in gostinstvo ter manjšo stopnjo davčne obremenitve, ki bi v Slovenijo pripeljala tuje investitorje.
Starman pa opozarja, da so številni podjetniki in obrtniki svoj sedež preselili drugam, zato bi se poskušal z njimi pogovoriti o vrnitvi. Sicer pa meni, da bo imel kot župan "na voljo več orodij, s katerimi bom lahko stimuliral podjetja in večje obrtnike, da okolju prijazno dejavnost preselijo v Koper," pri čemer bi bili stimulacije deležni le, če bodo v občini ostali dolgoročno.
Sicer bi se Starman usmeril predvsem v dejavnosti, kjer bi lahko zaposlili mlade diplomante Univerze na Primorskem, ki bi jih tudi bolje plačali. Kot ugotavlja, danes veliko zaposlenih v gostinstvu in trgovini ne zasluži več kot 600 do 700 evrov, njegov cilj pa je, da bi čez pet let povprečna plača v Kopru znašala vsaj 1000 evrov.
STA sicer ni pravočasno dobila odgovorov kandidatke SLS Olge Franca in kandidata Akacij Marka Breclja.
