"Ljudje so na to čakali dolga leta. To je trenutek, ki ga bomo praznovali z veseljem," je povedal tiskovni predstavnik urada južnosudanskega predsednika Mangar Gordon Marial. "Ljudje se zelo veselijo tega dneva, kajti to bo dan svobode," je dodal.
Med letoma 1955, ko je Sudan postal neodvisen od Velike Britanije in Egipta, in 2005 so se uporniki z juga zapletli v dve vojni z vlado v Kartumu. V boju za večjo avtonomijo je jug države ostal v ruševinah, umrlo je več milijonov ljudi, med arabskim severom in krščanskim jugom pa je vzklilo trajno nezaupanje.
Mirovni sporazum, ki sta ga pred šestimi leti podpisala pokojni vodja upornikov John Garang in sudanski podpredsednik Ali Osman Taha, je obrnil novo stran v zgodovini države in tlakoval pot za januarski referendum o neodvisnosti juga.
Južni Sudanci so se na referendumu, ki je v nasprotju s pričakovanji minil večinoma brez incidentov, skoraj enoglasno odločili za odcepitev, Kartum pa je obljubil, da bo njihovo voljo spoštoval.
Ob uradnih slovesnostih ob rojstvu nove države bo v Garangovem mavzoleju v prestolnici Juba potekala vojaška parada, dvignili bodo zastavo nove države, prvi predsednik Južnega Sudana Salva Kiir pa bo podpisal prehodno ustavo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"To bo zgodovinski trenutek za naše ljudi, ki so prepotovali dolgo in težavno pot do rojstva te države," je bil vznesen minister za informiranje Barnaba Marial Benjamin. "Vsi vemo, da nas zdaj čakajo številni izzivi, s katerimi se bomo soočili enotni, miroljubni in neodvisni in zgradili bomo stabilno ter uspešno državo," je dodal.
Med temi izzivi najbolj izstopajo oboroženi spopadi znotraj meja Južnega Sudana, v katerih je bilo letos po ocenah ZN ubitih že več kot 2300 ljudi, socialni kazalci v eni najrevnejših držav na svetu in nesoglasja s Kartumom glede razdelitve naravnih bogastev.
Viri blizu pogajanj med severom in jugom, ki potekajo v Adis Abebi, pravijo, da dogovora o prestrukturiranju naftnega sektorja do razglasitve samostojnosti Južnega Sudana gotovo ne bo, pri čemer je eden glavnih dejavnikov, ki zavirajo napredek, prihodnji status obmejne pokrajine Abyei.
Napetosti med nekdanjima sovražnikoma v državljanski vojni so se dodatno zaostrile, ko je vojska s severa 21. maja zasedla to z nafto bogato pokrajino, zaradi česar je na jug pobegnilo 117.000 prebivalcev. Le dva tedna kasneje so spopadi med severno vojsko in milico, povezano s SPLA, oboroženim krilom Sudanskega ljudskega osvobodilnega gibanja, ki vlada na jugu, izbruhnili tudi v etnično razdeljeni pokrajini Južni Kordofan na severu Sudana.
Strani sta 20. junija dosegli dogovor o demilitarizaciji Abyeija in namestitvi 4200 etiopskih mirovnikov, vendar pa je dokončna rešitev prihodnjega statusa pokrajine negotova. V Združenih narodih te dni potekajo intenzivna pogajanja o resoluciji, ki bi v Južnem Sudanu vzpostavila mirovno misijo z do 7000 pripadniki.
Upanje na prekinitev ognja v Južnem Kordofanu, kjer ima SPLM veliko podpornikov med pripadniki ljudstva Nuba, je zbledelo minuli teden, ko je sudanski predsednik Omar al Bašir ukazala vojski, naj območje "očisti" upornikov.
Al Bašir je po ugibanjih, ali se bo udeležil slovesnosti ob razglasitvi neodvisnosti Južnega Sudana, v četrtek potrdil, da bo odpotoval v Jubo, kjer naj bi bil eden glavnih govornikov. Predstavniki Južnega Sudana so potrdili, da bo Al Bašir glavni častni gost.
Ne bodo pa vsi Sudanci praznovali odcepitve južnega dela države. Med njimi so islamski fundamentalisti v Kartumu in celo nekateri prebivalci juga, ki obžalujejo, da Garangova vizija novega in demokratičnega Sudana s federalno ureditvijo ni bila nikoli uresničena.
