c S

Na ministrstvu za javno upravo vztrajajo, da policijska zakonodaja posega v enotni plačni sistem

08.07.2011 08:28 Ljubljana, 08. julija (STA) - Z ministrstva za javno upravo (MJU) so Sindikatu carinikov Slovenije in ministrstvu za notranje zadeve posredovali gradiva, v katerih dokazujejo, da predlog zakona o organiziranosti in delu v policiji posega v enoten sistem dodatkov v zakonu o sistemu plač v javnem sektorju in kolektivno pogodbo in uvaja en nov dodatek, ki jih druge službe nimajo.

Na ministrstvu pojasnjujejo, da je zakon o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS) razveljavil določbe zakonov in drugih predpisov, ki urejajo plače v javnem sektorju, razen določb področnih predpisov, ki so urejali dodatek na stalnost in napredovanje. V zvezi z dodatkom na stalnost je ZSPJS določil, da se izplačuje v isti višini, kot bo v kolektivni pogodbi za javni sektor določen dodatek za delovno dobo, torej 0,33 odstotka osnovne plače.

Z uveljavitvijo zakona o organiziranosti in delu v policiji bi torej imeli policisti dodatek za stalnost določen v višini 0,5 odstotka osnovne plače, vojaki, cariniki in pravosodni policisti pa le v višini 0,33 odstotka osnovne plače.

Dodatek za vodenje oziroma položajni dodatek lahko prejemajo vsi javni uslužbenci, ki izpolnjujejo pogoje, določene v ZSPJS in v posebni uredbi, torej tudi v vojski, carini in v upravi za izvrševanje kazenskih sankcij in sicer od pet do največ 12 odstotkov osnovne plače. Vendar je višina tega dodatka odvisna od izpolnjevanja določenih kriterijev, določba v predlogu zakona o organiziranosti in delu v policiji pa določa za delovna mesta pomočnikov vodij dodatek za vodenje v višini pet odstotkov ne glede na izpolnjevanje kriterijev, torej ne glede na število zaposlenih in ne glede na čas dejanskega opravljanja nalog vodenja. Prav tako pa predlog zakona določa dodatek za vodenje posebnih policijskih enot v višini 10 odstotkov.

Dodatek za delo prekrškovnega organa pa v sistemu plač javnega sektorja ne obstaja, čeprav je bilo v času pogajanja za sklenitev kolektivne pogodbe za javni sektor to vprašanje večkrat izpostavljeno. Obveljalo je pojasnilo, da so naloge v zvezi s prekrškovnim postopkom že vključene v vrednotenje delovnih mest in nazivov. Tako v okviru plačnega sistema niti eden javni uslužbenec, ki opravlja naloge v prekrškovnem postopku, ne prejema za ta namen dodatka, navajajo na MJU.

Zakona, ki urejata carinsko službo, in izvrševanje kazenskih sankcij, ne vsebujeta določb glede dodatkov za carinike in pravosodne policiste, izjema je zakon o službi v Slovenski vojski, ki v 59. členu določa dodatek za povečan obseg dela in obremenitve v višini največ 30 odstotkov osnovne plače. O povišanju plače iz tega naslova odloča vlada na predlog ministra.

Zakon o organizaciji in delu policije določa tudi dodatek za izvajanje nalog v posebni policijski enoti, ki je sicer že določena v kolektivni pogodbi za javni sektor, prav tako omenjeni zakon določa dodatek za posebne obremenitve za pilote, kopilote in tehnike letalce ter za policiste v specialni policijski enoti, in sicer v višini 30 odstotkov osnovne plače. V teh primerih gre za specifiko policijskega dela, vendar pa se dodatek določa izven plačnega sistema. S tem je možno primerjati edino rešitev v Slovenski vojski, medtem ko cariniki in pravosodni policisti takih dodatkov nimajo, pravijo v MJU.

Iz tabele, ki so jo priložili, pa je razvidno, da so od osmih različnih skupin obstoječih dodatkov (dodatek za delovno dobo, za stalnost, za mentorstvo, položajni dodatek, za dvojezičnost, za manj ugodne delovne pogoje, za nevarnost in posebne obremenitve ter za delo v manj ugodnem delovnem času) policisti ob izpolnjevanju pogojev upravičeni do vseh, cariniki do sedmih, pravosodni policisti in davčni izterjevalci do šestih, občinski redarji pa do petih. Vojakom ne pripadata dva dodatka iz skupine dodatkov za nevarnost, gasilcem pa trije.

Primerjava plač pred prehodom v nov plačni sistem in po prehodu pa kaže, da je delovno mesto policista s srednjo izobrazbo bilo prevedeno v 19 plačni razred, enako tudi delovna mesta carinika, pravosodnega policista in gasilca s srednjo izobrazbo, delovno mesto vojaka je bilo prevedeno v 18 plačni razred, občinskega redarja pa v 14 plačni razred.

Primerjava kaže, da so ta delovna mesta pridobila tudi že ob prehodu v nov plačni sistem, saj so bila vsa, razen občinskega redarja uvrščena v 21 plačni razred, kar pomeni, da so posebnosti teh poklicnih skupin bile upoštevane tudi že pri uvrščanju delovnih mest v plačne razrede v novem plačnem sistemu javnega sektorja, so za STA pojasnili na MJU.