Predlog novele zakona o varstvu potrošnikov prinaša pet sklopov sprememb, je v okviru druge obravnave predloga na seji odbora pojasnila ministrica za gospodarstvo v odstopu Darja Radić. Prvi štirje sklopi se po njenih besedah nanašajo na prenos evropskih direktiv v slovenski pravni red, peti pa predvideva sistemske spremembe.
Prvi sklop sprememb posodablja zakonodajo v zvezi z nekaterimi vidiki pogodb časovnega zakupa, dolgoročnih počitniških proizvodov, nadaljnje prodaje in zamenjave, drugi pa ureja področje prostovoljnih garancij, ki je po sedanjem zakonu pomanjkljivo. Slovenija si je zato od Bruslja že prislužila opomin, je spomnila ministrica v odstopu in opozorila, da institut obvezne garancije za določeno tehnično blago, ki ga je prvi predlog novele konec lanskega leta črtal, ostaja.
Tretji sklop sprememb se po njenih besedah nanaša na finančne storitve za potrošnike na daljavo, četrti pa na opustitvene tožbe, s čimer naj bi se lažje ukrepalo zoper podjetja, ki kršijo pravice potrošnikov. Tudi zaradi neustrezne urejenosti tega področja je Slovenija že prejela opomin Evropske komisije.
Spremembe v okviru petega sklopa so organizacijske narave in predvidevajo ukinitev urada za varstvo potrošnikov, za katerega je ministrstvo za gospodarstvo ugotovilo, da svoje funkcije ne opravlja učinkovito. V skladu s tem novela predvideva, da bo določene naloge urada prevzelo ministrstvo, naloge varovanja potrošnikov, ki se nanašajo na informiranje in svetovanje, pa prenaša na javni sektor.
Med razpravo o predlogu novele je bilo največ polemik glede možnih izvajalcev te javne službe. Poslanska skupina SD je tako predlagala dopolnilo, po katerem bi lahko koncesijo za opravljanje pravnega svetovanja potrošnikom poleg potrošniških organizacij dobile tudi druge nevladne organizacije. S tem so, kot je dejal poslanec Matevž Frangež, povzeli predlagani amandma Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS).
Goran Forbici je v imenu centra pojasnil, da se s širitvijo kroga možnih izvajalcev veča konkurenca med ponudniki, kar povečuje možnosti za izbiro najstrokovnejšega in najkakovostnejšega izvajalca.
S tem pa se ni strinjala predsednica Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS) Breda Kutin. Kot je izpostavila, so potrošniške organizacije glede na druge nevladne organizacije zelo specifične, saj zanje veljajo strožja pravila. Ker se namreč ukvarjajo z analizo stanja na trgu, ne smejo imeti nobenega sponzorja, je spomnila in dodala, da lahko sicer pride do konflikta interesov, pa tudi do nelojalne konkurence potrošniškim organizacijam.
Radićeva je pokazala razumevanje za obe strani in je predlagala dopolnilo na dopolnilo, po katerem bi se lahko na razpisih za koncesijo za pravno svetovanje potrošnikom potegovale tudi nevladne organizacije, vendar le pod pogojem, da bi izkazale nevtralnost in neodvisnost od interesov ponudnikov blaga ali storitev.
Poslanci so se s tem strinjali in so tako razširjeno dopolnilo sprejeli, zaradi nekaterih pripomb zakonodajno-pravne službe DZ pa bo vladna stran do obravnave predloga novele na plenarni seji pripravila še dva amandmaja.
Sicer pa je odbor po skrajšanem postopku obravnaval še predlog novele zakona o potrošniških kreditih. Ta je, kot je povedala Radićeva, potreben zaradi že omenjene predvidene ukinitve urada za varstvo potrošnikov. V tem smislu prenaša naloge in pristojnosti podeljevanja dovoljenj za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja na gospodarsko ministrstvo, ki bo odločalo kot prvostopenjski organ, medtem ko drugostopenjskega organa ne bo, bo pa v primeru spora možno neposredno sprožiti upravni spor. Poleg tega predlog novele odpravlja še manjše nedoslednosti veljavnega zakona.
Poslanci so predlog novele sprejeli soglasno.