Grčiji se po Križaničevih navedbah znižuje obrestna mera in podaljšuje ročnost v tistem delu finančne pomoči, ki jo zagotavljajo članice območja z evrom.
Do treh let se obrestna mera znižuje za 100 bazičnih točk, s 300 na 200 točk pribitka nad trenutnim Euriborjem, za enako število točk se znižuje tudi obrestna mera po treh letih, in sicer s 400 na 300 bazičnih točk nad Euriborjem.
Obrestna mera je po ministrovi oceni "kar visoka, je pa obvladljiva". Prepričan je tudi, da bo v določenem daljšem roku Grčija "zmogla ta projekt speljati".
"Gremo v enake spremembe kot ostali partnerji uspešnih držav v območju evra in pričakujem, da bo državni zbor ta zakon sprejel," je še poudaril minister Križanič.
"Upam, da bodo naše poslanke in poslanci razumeli, da je to odločitev v korist Slovenije in evroskupine," pa je po seji vlade poudaril predsednik vlade Borut Pahor in dodal, da mora Slovenija ostati v evropski valutni skupini.
Ob tem je premier opozoril, da je tudi na ta zakon mogoč referendum. "V tej državi ga je možno pričakovati prav na vsako zakonsko pobudo," je izpostavil.
Pahor je pojasnil tudi, da težave Grčije in vnovični dvomi glede Portugalske pomembno vplivajo na gospodarsko razpoloženje. Ta je v zadnjih dveh mesecih padla v vseh slovenskih partnericah in se bo z zamikom po njegovem mnenju gotovo pokazala tudi v padcu gospodarskega optimizma pri nas.
Glavne slovenske trgovinske parnerice so po njegovih navedbah zaskrbljene zaradi položaja evra v valutni vojni v svetovnem gospodarstvu. Zaradi tega strahu se je odzvala Evropska centralna banka (ECB), ki je danes dvignila obrestno mero za 0,25 odstotne točke na 1,5 odstotka.
"To pomeni krepitev trdnosti evra, toda tudi zmanjšanje izvozne atrakcije evropskih proizvodov v svetovnem gospodarstvu," je poudaril in ocenil, da gre odločitev ECB iskati v boju proti inflaciji. Tu Slovenija po njegovih zagotovilih nima težav, da tako ostane, pa si bo vlada prizadevala tudi v prihodnje.
Poglavitna rešitev predlaganega zakona je zagotovitev pravne podlage za začetek veljavnosti dodatka k posojilni pogodbi, s katero se poleg znižanja obrestne mere podaljša ročnost posojila Grčiji s pet na 10 let, so sporočili iz urada vlade za komuniciranje.
Skladno z znižanjem obrestne mere Grčiji za že črpane tranše (do konca marca je Slovenija prispevala 207 milijonov evrov pomoči) bi se zmanjšali prihodki državnega proračuna za 8,4 milijona evrov.
Glede na to, da je znižanje obrestne mere predvideno tudi za prihodnje tranše posojila, in če bi bili izpolnjeni pogoji za njihovo črpanje, bi se, v primeru črpanja celotnega posojila Grčiji v znesku 387,8 milijona evrov, zmanjšali prihodki državnega proračuna za 15,9 milijona evrov.
Zgolj s podaljšanjem ročnosti posojila Grčiji, brez upoštevanja znižanja obrestne mere, pa bi bil predviden celotni znesek obresti iz naslova posojila Grčiji za 83 milijonov evrov višji kot v primeru trenutne (krajše) ročnosti posojila Grčiji.
Ob upoštevanju predlaganih sprememb v zakonu in predpostavki, da bi bilo črpano celotno posojilo, ki ga je Slovenija odobrila Grčiji, in da bi bilo črpanje realizirano skladno s sprejetim časovnim načrtom črpanja, bi se ob upoštevanju zmanjšanja obrestne mere za 100 bazičnih točk in podaljšanja ročnosti posojila povečale prejete obresti za skupno 54 milijonov evrov.
Območje evra se je lani dogovorilo za 80 milijard evrov posojil Grčiji v treh letih po približno šestodstotni obrestni meri. V zameno za pomoč je morala država sprejeti boleče varčevalne ukrepe, kljub temu pa bo potrebovala dodaten paket pomoči, v katerem naj bi sodelovali tudi zasebni upniki.
Pahor se je na novinarski konferenci po seji vlade dotaknil tudi obiska nemške kanclerke Angele Merkel v Sloveniji. Merklova bo Slovenijo obiskala 30. avgusta, njen obisk pa bo po premierovih pojasnilih namenjen poglobitvi političnih, gospodarskih, znanstvenih in tehnoloških sodelovanj med državama. Ob tem je dodal, da bosta z Merklovo verjetno pripravila protokol ali izjavo, ki bo služila kot dokument, ki bo odražal njuno skupno stremljenje.
Za Pahorja je obisk Merklove eden v nizu izjemnih dogodkov, ki bo dodatno pokazal na privrženost Berlina naporom Slovenije, da "skoraj za vsako ceno" ostane v isti valutni skupini kot Nemčija. Za našo državo je namreč to po njegovem prepričanju izjemno pomembnega strateškega značaja.
