Šljivančanin je bil oktobra 2007 na prvi stopnji obsojen na pet let zapora zaradi mučenja zapornikov, obtožb o sodelovanju pri poboju kakih 200 hrvaških vojnih ujetnikov na farmi Ovčara pri Vukovarju novembra 1991 pa ga je sodišče takrat oprostilo. Leta 2009 mu je nato pritožbeni senat zaradi omenjenega poboja kazen zvišal na 17 let zapora.
A decembra lani je nato sodišče pravnomočno razsodbo znova vzelo pod drobnogled - šlo je za prvi tovrsten primer od oblikovanja haaškega sodišča leta 1993 - in mu znižalo zaporno kazen na deset let.
Sodišče je namreč upoštevalo trditve obrambe, da Šljivančanin ni vedel za ukaz o umiku enot jugoslovanske vojske z Ovčare, po katerem so pripadniki srbske teritorialne obrambe pobili hrvaške vojne ujetnike, in zato ni kriv za poboj. Kazen mu je sodišče tako izreklo le zaradi mučenja zapornikov. Na Hrvaškem so bili nad odločitvijo sodišča ogorčeni.
Od desetih let zapora se je odštel čas, ki ga je Šljivančanin že preživel v priporu, kar je po navedbah njegovega odvetnika Novaka Lukića malo več od sedem let, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.
Glede na odločitev o predčasnem izpustu, ki jo je sodišče sprejelo v torek, je obsojenec dve tretjini kazni odslužil z 20. junijem. Kot je v odločitvi še zapisal sodnik Patrick Robinson, je Šljivančanin izrazil obžalovanje zaradi dogodkov na celotnem območju nekdanje Jugoslavije, "obžalovanja svojih zločinov pa ne, saj usode žrtev ne povezuje s svojim delovanjem", poroča srbska tiskovna agencija Beta.
