Kot je za STA pojasnil jeseniški župan Tomaž Tom Mencinger, so se za pobudo ocene ustavnosti stanovanjskega zakona odločili, ker je državni organ izterjavo, ki bi jo moral izpeljati sam, preložil na občine. To za občine pomeni dodatne obveznosti, ne pa tudi dodatnih sredstev za njihovo izvedbo.
Vlada je sicer v postopku navedla, da je občina pristojna za izvrševanje odločb stanovanjske inšpekcije že od uveljavitve stanovanjskega zakona in zato ne gre za prenos pristojnosti, saj naj ne bi bilo nikoli v pristojnosti države.
Vendar je ustavno sodišče, kot je razvidno z odločbe, izdane 23. junija, ugotovilo, da o vsebini zadeve oziroma o nadzoru nad izvajanjem zakona in o obveznostih, ki izhajajo iz nadzora, v celoti odloči inšpektor stanovanjske inšpekcije kot državni organ, zagotovitev uresničitve te upravne naloge državne uprave pa je naložena občinskemu organu, ne da bi bilo občini omogočeno kakršno koli odločanje o zadevi, ki naj bi sodila v njeno izvirno pristojnost.
Naloga, da prisilno izvrši odločbo stanovanjskega inšpektorja v primerih, ko zavezanec te odločbe ne izvrši sam prostovoljno, po mnenju ustavnega sodišča ne pomeni izvirne pristojnosti občine, temveč gre za nalogo iz državne pristojnosti, opravljanje katere je zakonodajalec prenesel iz države na občino. V skladu z ustavo pa država lahko z zakonom prenese na občine opravljanje posameznih nalog le, če za to zagotovi tudi potrebna sredstva.
Poleg tega državna pristojnost inšpekcijskega nadzora nad uresničevanjem javnega interesa na stanovanjskem področju obsega več med seboj povezanih in soodvisnih opravil, vključno s postopkom upravne izvršbe. Ta opravila so nedeljiva celota in prisilne izvršitve odločbe, ki jo izda stanovanjski inšpektor, ni mogoče izločiti kot posamezne naloge ter njeno opravljanje prenesti na občino.
Jeseniška občina na neupravičeno prenašanje obveznosti in dolžnosti na občine opozarja že dlje časa. "Občine imamo vse večje obveznosti, vendar nič večjih proračunov, s katerimi bi te obveznosti pokrivale," je poudaril Mencinger, ki je zagotovil, da so lokalne skupnosti tudi najbolj racionalni del javne uprave.
V zadnjem obdobju je preko 200 slovenskih občin skupaj zaposlilo le 200 novih sodelavcev, čeprav so prevzele vrsto obveznosti, kot so redarske in revizorske službe. Na racionalnost občin pa kaže tudi pogosto oblikovanje medobčinskih organov, pri katerih svoje moči združi več občin.