Pahor je v zvezi z Bizjakom danes spomnil, da se je prejšnji teden od položaja generalnega sekretarja Sveta EU poslovil Pierre de Boissieu. Novi generalni sekretar pa je po Pahorjevih besedah ocenil, da potrebuje nekatere spremembe in se je Bizjaku v skladu s pravili, ki veljajo, odločil predlagati upokojitev.
Ob tem je premier poudaril, da je Bizjak sedem let uspešno in častno opravljal svoje delo. Je pa število generalnih direktorjev v Svetu EU omejeno na devet in doslej je Slovenija ta položaj imela, medtem ko ga druge države niso imele. Ima pa Slovenija tudi v administraciji Sveta veliko pomembnih in uglednih posameznikov, ki so zelo spoštovani, je še poudaril Pahor.
STA je v torek ob sklicevanju na diplomatske vire poročala, da je bila v Bruslju sprejeta odločitev o predčasni upokojitvi generalnega direktorja za pravosodje in notranje zadeve v Svetu EU, na katerega je bil decembra 2004 imenovan Ivan Bizjak.
Po navedbah virov gre za predčasno upokojitev v skladu s 50. členom kadrovskega pravilnika, ki velja za institucije EU. Po tem členu se lahko visokega uradnika v institucijah EU predčasno upokoji "v interesu službe", pri čemer "takšna upokojitev ne pomeni disciplinskega ukrepa".
Pahor je danes komentiral tudi novinarsko vprašanje, da naj bi trije slovenski kandidati za veleposlaniško mesto v evropski diplomatski službi izpadli iz tekme za nove vodje in namestnike vodij evropskih predstavništev po svetu.
Kot je dejal Pahor, v zvezi s tem nima končnih informacij, neuradno pa da je slišal, da se visoka predstavnica EU za skupno zunanjo politiko Catherine Ashton še ni dokončno odločila. Ob tem je izrazil upanje, da bo trojica dobila njeno zaupanje, v nasprotnem primeru pa bo Slovenija sodelovala v prihodnjih treh krogih izbire za omenjene položaje.
Kljub vsemu pa je premier priznal, da bo v primeru tokratne neizbire razočaran, saj gre pri trojici za zelo dobre kandidate, ki so vsi karierni diplomati z dolgoletnimi izkušnjami in dobrimi referencami. Je pa "vsekakor prepričan, da bo na koncu Slovenija dobila položaj enega od vodij diplomacij oz. diplomatskih predstavništev v svetu".
Premier je sicer še poudaril, da je v službi Ashtonove kar nekaj Slovencev in Slovenk, česar ne gre podcenjevati.
O tem, da so trije slovenski kandidati za položaje v evropski diplomatski službi izpadli še pred koncem rednega postopka izbire, je danes poročal Dnevnik. Pri trojici kandidatov naj bi po poročanju Dnevnika šlo za nekdanjega veleposlanika v Ukrajini Primoža Šeligo, nekdanjega veleposlanika na Kitajskem Marjana Cencena in veleposlanika v Berlinu Mitjo Drobniča.
Ashtonova sicer že lani na vodstvena mesta delegacij Evropske unije ni imenovala nobenega Slovenca.
