Po Zalarjevih besedah zakon predvideva odvzem premoženja, če osumljenec kaznivega dejanja ne bo uspel dokazati, da je premoženje dobil zakonito. Postopek za odvzem bo vodilo državno tožilstvo, konkretno specializirano državno tožilstvo, za ustanovitev katerega bo pravni okvir dal zakon o državnem tožilstvu, o katerem bo DZ po Zalarjevih besedah odločal prihodnji teden.
Finančna preiskava, v kateri se bo ugotavljala zakonitost pridobljenega premoženja, bo po Zalarjevih besedah potekala v okviru civilnih in ne kazenskih postopkov. Če bo tisti, za katerega bo tožilstvo sumilo, da je premoženje pridobil nezakonito, dokazal, da temu ni tako, pa mu bo premoženje vrnjeno. Organ, ki bo do takrat upravljal s premoženjem, pa bo dolžan ohranjati njegovo realno vrednost.
Ne bo pa mogoče po ministrovih besedah finančne preiskave sprožiti kar tako. Moral bo obstajati vsaj sum, da je nekdo povezan s kaznivim dejanjem, je dejal.
Vladi in Zalarju se zdi pomembno, da zakon ne ustanavlja novih institucij, ampak izkorišča kapacitete obstoječih institucij v pravosodju. Enako velja, ko gre za vprašanje upravljanja z zaseženim ali odvzetim premoženjem. V slednje bodo namreč vključene že obstoječe institucije, odvisno od tega, za kakšno premoženje bo šlo (Carinska uprava RS, ministrstvo za finance ...). Ker bo odvzeto premoženje predstavljajo prihodek, si država obeta celo pozitivno bilanco, je še dejal minister.
