V predstavitvi poročila je predsednik komisije Goran Klemenčič opozoril na velik razkorak med zaznano korupcijo in dejanskimi aktivnostmi državnih organov pri preganjanju, odkrivanju in pregonu korupcije ter sojenju. Od 900 ovadb, ki jih je komisija podala v zadnjih petih letih, je namreč, kot je dejal, samo 87 ovadb doživelo sodni epilog, "pri tem pa je bilo zelo malo obsodilnih sodb". Dodal je, da je ta razkorak nenavaden.
Težave komisija zaznava tudi pri javnih naročilih in notranjih revizijah. "Slovenija ima zelo razdelan in preobsežen sistem javnega naročanja ter notranjega in zunanjega revidiranja, vendar ves ta sistem očitno ni sposoben zaznavati korupcijskih tveganj oziroma jih sprocesirati, ker letno ne izvede niti dvomestnega števila naznanil ali ovadb policiji," je opozoril.
Razloge za slednje Klemenčič vidi predvsem v pritiskih nadrejenih na tiste, ki nadzirajo javna naročila. "Ko smo naredili anketo z notranjimi revizorji, jih je kar 50 odstotkov tistih, ki so odgovarjali, priznalo, da so bili v preteklosti s strani nadrejenih - to pa so večinoma ministri in ministrice - izpostavljeni takšnim in drugačnim pritiskom. Več kot 60 odstotkov jih je tudi povedalo, da so zaznali korupcijska tveganja pri svojem delu, vendar jih je nato kar 70 odstotkov teh povedalo, da niso ukrepali, ker se ne čutijo sposobne, da bi ukrepali," je dejal Klemenčič. Dodal je, da gre za zadevo, ki jo je treba jemati precej resno.
Klemenčič težavo na področju korupcije v državi vidi tudi v neurejenem področju financiranja političnih strank. Ob tem je opozoril, da Slovenija še vedno ni uresničila priporočil, ki jih je v zvezi s tem podala Skupina držav proti korupciji pri Svetu Evrope (Greco).
Glede same komisije je povedal, da se še vedno srečuje z velikimi kadrovskimi in finančnimi težavami. Kljub temu so pri varčevanju z materialnimi sredstvi prihranili dovolj, da bodo lahko zaposlili šest novih uslužbencev, je povedal.
V razpravi je Jože Tanko (SDS) poročilo ocenil kot precej boljše od preteklih poročil, ki so prihajala v DZ. Poročilo po njegovih oceni kaže, da se je pod prejšnjim predsednikom komisije Dragom Kos pod pojem korupcije "zmetalo marsikaj", kar pomeni, da se je komisija v preteklosti zlorabljala za politične namene. Zato se je zavzel, da bi se delo komisije v preteklosti preverilo.
Dodal je, da je država pri preprečevanju sistemske korupcije naredila le majhen korak naprej. Hitro se namreč sprožijo postopki pri majhnih primerih, pri velikih sistemskih primerih pa se ne zgodi nič.
Poročilo je pohvalil tudi poslanec Zares Gregor Golobič. "Iz njega veje zavest, da je to nova drugačna komisija. Kaže tudi načelnost in zavest o tem, kako zahtevno je to delo," je dejal. Da ima poročilo korektno vsebino in je informativno, je ocenil tudi Miran Potrč (SD). Slednji si tudi želi, da se poročilo in razprava ne bi izkoriščala za obračun z prejšnjim predsednikom komisije.
Ker so člani komisije ocenili, da je o poročilu in sami tematiki potrebna širša razprava, so sprejeli sklep, da se o poročilu opravi razprava na plenarnem zasedanju DZ. Takoj zatem so to točko prekinili in jo bodo nadaljevali na naslednji seji, ko bodo obravnavali predloge sklepov, ki naj jih po razpravi o poročilu sprejme DZ.
