Spodnji dom avstrijskega parlamenta je skoraj soglasno sprejel novi zakon o narodnih skupnostih, ki poleg postavitve 164 dvojezičnih napisov na avstrijskem Koroškem prinaša še poimensko navedbo krajev z dvojezičnimi krajevnimi napisi tudi za avstrijsko Gradiščansko. Zakon ureja tudi rabo slovenskega, hrvaškega in madžarskega jezika pred avstrijskimi organi.
Slovenska manjšina je sicer že pred glasovanjem opozorila na nekatere pomanjkljivosti zakona, zlasti v zvezi z rabo uradnega jezika, sporno pa ostaja tudi dejstvo, da bo zakon sprejet na ustavni ravni, saj naj bi to pomenilo, da v prihodnosti morebitni popravki ne bodo mogoči.
To pa ni skazilo slavnostnega vzdušja v avstrijskem parlamentu. Stranke vladajoče koalicije, socialdemokrati (SPÖ) in ljudska stranka (ÖVP), kot tudi vse ostale stranke so že pred glasovanjem napovedale, da bodo zakon podprle. V sredo so tako proti zakonu simbolično glasovali le trije poslanci Zelenih.
Avstrijski kancler Werner Faymann je v razpravi dejal, da je sedanja rešitev, ki Koroški prinaša 164 dvojezičnih napisov, "dober kompromis". Državni sekretar Josef Ostermayer, ki je vodil pogajanja, pa je govoril o "čudoviti rešitvi". Izpogajani paket v primerjavi s prejšnjimi poskusi prinaša največ dvojezičnih napisov, pa tudi pri uradnem jeziku podaja rešitev, ki je velikodušnejša od vseh dosedanjih.
Za podkanclerja in zunanjega ministra Michaela Spindeleggerja se končuje proces, ki je trajal od maja 1955 do julija 2011. "Od današnjega dne naprej bi morali v prihodnosti videti dobre dvostranske odnose," je dejal. Da gre za zgodovinski trenutek, ki bo končal desetletja sporov, so bili prepričani tudi poslanci iz vrst SPÖ, ÖVP, svobodnjakov (FPÖ) in Zavezništva za prihodnost Avstrije (BZÖ).
Različno pa so se na zakon o narodnih skupnostih odzvali predstavniki koroških Slovencev. Predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjan Sturm je za STA poudaril, da je bil v sredo sprejet zakon glede dvojezične topografije in rabe uradnega jezika, kar se tiče celovitega zakona, pa se razprava nadaljuje. Kar zadeva dvojezično topografijo, je bil po oceni Sturma sprejet kompromis, ki je zanj sprejemljiv.
Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) je znova izpostavil, da sprejeti zakon ni v skladu z Avstrijsko državno pogodbo (ADP), ker med drugim predvsem glede rabe uradnega jezika zmanjšuje območja njegove veljave. Zakon na drugi strani tudi vsebuje določila, ki jih ni predvideval memorandum, podpisan aprila v Celovcu. Vseeno pa je po mnenju NSKS to dan veselja za tiste kraje, ki bodo dobili dvojezične krajevne napise.
Po besedah predsednika Skupnosti koroških Slovencev (SKS) Bernarda Sadovnika je zakon "prvi korak v novo prihodnost v sožitju" na avstrijskem Koroškem. Sadovnik upa, da bo prišlo sedaj na področjih gospodarstva, jezika, izobraževanja in drugih do novih kvalitetnih projektov, ki bodo v korist slovenske manjšine.
V Sloveniji so sprejetje zakona ocenili kot korak naprej in začetek novega poglavja v odnosih na avstrijskem Koroškem. Zunanji minister Samuel Žbogar je sprejetje zakona označil kot pomembno dejanje Avstrije v nadaljnjem izpolnjevanju njenih obveznosti v zvezi z zaščito slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem in Štajerskem.
Ob tem je opozoril, da kakršnakoli ureditev že je, mora manjšini omogočiti njen nadaljnji razvoj in uveljavljanje njenih pravic v skladu z ADP in drugimi relevantnimi mednarodnimi pogodbami. Slovenija se bo kot zaščitnica slovenske manjšine tudi v prihodnje zavzemala za celovito uresničitev vseh obveznosti Avstrije iz ADP. Avstrijsko stran je o tem v sredo že obvestila tudi z uradno noto.
Žbogar je tudi izrazil priznanje predstavnikom slovenske manjšine, ki so s pogledom v prihodnost in željo po novih odnosih na avstrijskem Koroškem omogočili sklenitev za njih sicer težkega kompromisa.
Da je zakon o narodnih skupnostih kompromis, je menil tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš. Zakon ni zmaga nobene strani, je dejal Žekš, ki pa je sprejetje zakona označil za prvi korak naprej na tem področju po več kot petih desetletjih.
Avstrijska vlada je predlog ustavnega zakona o narodnih skupnostih potrdila 7. junija. O njem bo 21. julija glasoval še zgornji dom parlamenta, zvezni svet.
