Po njenih besedah mnogo državnih organov ne spoštuje določb o tajnosti, oznake pa se delijo tudi brez mnenja pristojne osebe, ali gre res za tajne podatke ali ne. Tukaj je izpostavila težave z orožarsko afero, vendar pojasnila, da "od metrov" dokumentacije, ki so jo prejeli pred dvema letoma, ostaja le še "nekaj centimetrov".
Te dokumente bodo pregledali v kratkem, napoveduje Pirc Musarjeva, ki meni, da bi listine tudi morali pokazati javnosti. "Gre pa za stvar politične volje, ali se stvari pokaže javnosti," je dodala.
Pooblaščenka je prav tako razložila, da je na poslanske skupine naslovila predlog zakona o zasebnosti na delovnem mestu in upa, da bo med njimi "več posluha za zakon, kot je na ministrstvu za pravosodje in ministrstvu za delo".
Sicer pa je informacijska pooblaščenka v poročilu, ki ga je odbor danes označil za ustreznega, opozorila, da opažajo porast pritožb. V letu 2009 so jih našteli 812, lani pa 971. Po njenih besedah ponovno narašča število pritožb zaradi t.i. molka organa. Pirc Musarjeva je izpostavila, da na to opozarja vsako leto, in da se ji ne zdi prav, da državni organi molčijo oz. ne reagirajo, ko jih državljani prosijo za dostop do informacij.
Prav zato Pirc Musarjeva poudarja proaktivnost oz. to, da bi organi sami objavili dokumente, ne da bi bilo treba državljanom posredovati zahtevkov zanje.
Hkrati je pooblaščenka napovedala nekatere izzive, ki njen urad čakajo v prihodnje. Izpostavila je porast profiliranega in ciljnega trženja, pametni videonadzor, obenem pa opozorila, da mora Slovenija sprejeti določeno zakonodajo, ki bo omogočala identifikacijo v primerih blatenja in sovražnega govora na raznih spletnih forumih. To bi namreč oškodovancem takega blatenja omogočilo, da bi lahko pisce tožili.
Pirc Musarjeva je opozorila tudi na "strahotno zaostajanje prava za razvojem informacijskih tehnologij". Te tehnologije, denimo sledilne naprave, so tudi zelo poceni, je dejala, vendar dodala, da če so na trgu, še ne pomeni, da jih lahko nezakonito uporabljamo.
Na današnji seji so obravnavali in kot ustreznega ocenili tudi letno poročilo državnega pravobranilstva za leto 2010. Generalni državni pravobranilec Boštjan Tratar je pojasnil, da so lani obravnavali 1750 zadev več kot leto prej, 3200 zadev več pa zaključili. Iz poročila sicer izhaja, da je državno pravobranilstvo lani obravnavalo 57.239 zadev, zaključilo pa 35.153.
Tratar opaža strm porast zadev, ki se jih naslavlja na evropska sodišča, pritožbe pa so po njegovih besedah "vse bolj pisane". Glede pravdnih postopkov na pravobranilstvu pa je menil, da večina sporov nastaja zaradi slabe zakonodaje, saj iz nje ni jasno, ali nekomu pripada neka pravica ali ne.
