Predlog za spremembo 81. člena ustave, s katerim se ureja postopek za izvedbo predčasnih volitev, so vložili poslanci SDS. Po predlogu bi se državni zbor lahko sam razpustil s sklepom, ki bi ga sprejela absolutna večina vseh poslancev, na tej osnovi pa bi predsednik republike razpisal predčasne volitve.
Poslanec SDS Branko Grims je v imenu predlagateljev opozoril na krizo institucij in njihovo legitimiteto. "Vsak dan beremo o odstopih ministrov, prestopih poslancev in odhodih strank iz koalicije," pravi Grims, ki meni, da to še bolj načenja že tako nizko stopnjo legitimitete in krni zaupanje ljudi. Po njegovem mnenju samo institucije, ki uživajo zadostno stopnjo legitimitete, lahko izpeljejo potrebne reforme. "Legitimiteto pa se v demokraciji dobi le na volitvah," poudarja.
Težava pri tem je, da ustava predčasne volitve omogoča le, če se aktualni vladi trikrat zapored izreče nezaupnica in se ne izvoli nove. Po predlogu SDS pa bi bil postopek za razpis predčasnih volitev bistveno enostavnejši in hitrejši, saj bi zadoščalo zgolj enkratno glasovanje. Kot poudarja Grims, Slovenija potrebuje legitimno oblast, ki se lahko učinkovito sooči z vsemi razsežnostmi krize, sedanje stanje pa lahko "presekajo" le predčasne volitve.
Po mnenju Mirana Potrča (SD) pa že sedanja ureditev omogoča pot do predčasnih volitev, denimo s konstruktivno nezaupnico, s pomočjo katere bi lahko do odločitve o predčasnih volitvah prišli v roku enega meseca. Opozicija po njegovi oceni doslej politične volje za to ni pokazala. Predlagateljem očita, da želijo v sedanjih razmerah zlorabe obstoječih institutov uvajati še nove.
Moti ga tudi, da bi se po predlogu institut razpustitve parlamenta uporabil kadar koli, brez vsakega utemeljenega razloga. Predlog ustavnih sprememb po njegovi oceni ni primeren, kljub temu pa se zavzema, da se o njem opravi potrebna strokovna razprava in imenuje strokovna skupina, ki naj se do predloga opredeli.
Tudi Darja Lavtižar Bebler (SD) je prepričana, da so predčasne volitve mogoče že v okviru sedanjega sistema. DZ pa se ustavnih sprememb ne more lotevati "a la carte" oziroma "na vrat na nos", poleg tega pa je takšne spremembe treba obravnavati na začetku mandata, je dejala.
Gregor Golobič (Zares) pa je prepričan, da je pot do predčasnih volitev urejena že v sedanji ustavi, sam pa bi pristojnost razpustitve parlamenta s spremembo ustave podelil tudi drugim vejam oblasti. Predlog SDS pa po njegovi oceni preveč sledi sedanjemu konceptu ustave, ki je ostanek skupščinskega sistema, ter ta vidik parlamenta še krepi.
Sam meni, da bi bilo v ustavi treba okrepiti ravnovesje med vejami oblasti ter pristojnosti predsednika republike, razmisliti pa bi bilo treba tudi o postopku imenovanja vlade. Opozarja, da je legitimnost, o kateri govorijo predlagatelji, vezana na državni zbor, in ne na vlado. "Ta je manjšinska, ni pa nelegitimna," je še poudaril Golobič.
Da bi bilo spremembe ustave treba sprejemati na začetku mandata, meni tudi poslanec SLS Franc Pukšič. Obenem je prepričan, da so predčasne volitve nujne, saj vladi zaupa le še 20 odstotkov ljudi, zato je tudi njena legitimnost padla.
Pukšič predlaga, da bi se v opoziciji, ki bi lahko zbrala 50 poslanskih glasov, dogovorili za vložitev konstruktivne nezaupnice, pri čemer bi enega od poslanskih kolegov "žrtvovali" za kandidata za mandatarja. Ko bi bil tak kandidat izvoljen, bi nemudoma odstopil in bi lahko v mesecu dni prišli do predčasnih volitev.
Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko pa na drugi strani meni, da opozicija ne more storiti ničesar, saj je "pol opozicije še vedno na strani koalicije".
Po razpravi so člani ustavne komisije odločali, ali naj ustanovijo posebno strokovno skupino, ki se bo opredelila do predloga in pripravila strokovno mnenje. Temu so nasprotovali predlagatelji, ki so opozarjali, da bi postopek v tem primeru trajal predolgo. A je večina vendarle soglašala, da na naslednji seji takšno skupino ustanovi, poslanske skupine pa bodo do takrat predlagale njene člane, ki morajo biti priznani strokovnjaki s področja ustavnega prava.
