c S

Mešani odzivi koroških Slovencev na sprejeti zakon o narodnih skupnostih

07.07.2011 07:18 Ljubljana/Celovec, 06. julija (STA) - Na zakon o narodnih skupnostih, ki ga je danes na ustavni ravni sprejel avstrijski parlament, so se predstavniki koroških Slovencev različno odzvali. Medtem ko ZSO poudarja, da gre za sprejemljiv kompromis, so v NSKS poudarili, da zakon ni v skladu z ADP, v SKS pa so zakon ocenili kot prvi korak v novo prihodnost na avstrijskem Koroškem.

Predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjan Sturm je za STA poudaril, da je bil danes sprejet zakon glede dvojezične topografije in rabe uradnega jezika, kar se tiče celovitega zakona, pa se razprava nadaljuje. Ta naj bi se po Sturmovih napovedih nadaljevala jeseni.

Kar zadeva dvojezično topografijo je bil po oceni Sturma danes sprejet kompromis, ki je zanj sprejemljiv. "Prišlo je do rešitve, ki omogoča, da se strasti pomirijo, da se bo čustven naboj, ki je bil prisoten pri tem vprašanju, zmanjšal in da se bo sedaj moč pogovarjati o ostalih vprašanjih in dodatnih dvojezičnih krajevnih napisih v bolj konstruktivnemu vzdušju," je še dejal predsednik ZSO.

Pri postavitvi dvojezičnih krajevnih napisov obstaja še en ustavni zakon, ki občinam glede tega daje avtonomijo, da v prihodnosti postavijo še dodatne krajevne napise, je pojasnil Sturm. Po njegovem prepričanju so nekatere občine na to že pripravljene. "To je vprašanje časa in vzdušja," je še dejal.

Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) pa je znova izpostavil, da danes sprejeti zakon ni v skladu z Avstrijsko državno pogodbo (ADP), ker med drugim predvsem glede rabe uradnega jezika zmanjšuje območja njegove veljave. Zakon na drugi strani tudi vsebuje določila, ki jih ni predvideval memorandum, o katerem so se koroških Slovenci dogovorili na pogajanjih z avstrijsko zvezno vlado in predstavniki deželne vlade avstrijske Koroške, so opozorili. Vseeno pa so v NSKS poudarili, da je danes vseeno dan veselja za tiste kraje, ki bodo dobili dvojezične krajevne napise.

Tudi v prihodnosti pa namerava NSKS konstruktivno prispevati k izboljšanju položaja avstrijskih manjšin in nadaljnjemu mirnemu sobivanju na avstrijskem Koroškem. "Cilj je nova, drugačna in v prihodnost usmerjena Koroška, skupna Koroška obeh narodnih skupnosti," je v izjavi zapisal NSKS.

Predsednik SKS Bernard Sadovnik je za STA danes dejal, da je zakon "prvi korak v novo prihodnost v sožitju" na avstrijskem Koroškem, in izrazil upanje, da bo prišlo sedaj na področjih gospodarstva, jezika, izobraževanja in drugih do novih kvalitetnih projektov, ki bodo v korist slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem.

Sadovnik od avstrijske države sicer pričakuje, da bo v najkrajšem času urejena vidna dvojezičnost od Šmohorja do Suhe in da bo čim prej prišlo do oblikovanja foruma predstavnikov vseh treh političnih organizacij koroških Slovencev, Enotne liste, vseh deželnozborskih strank in deželne vlade avstrijske Koroške, ki se bo ukvarjal s konkretnimi projekti v prid manjšine.

Tudi Sadovnik je prepričan, da se bodo na avstrijskem Koroškem našle občine, ki se bodo dejansko avtonomno odločile za postavitev dodatnih dvojezičnih krajevnih napisov.

Vse tri krovne organizacije koroških Slovencev so konec aprila skupaj s predstavniki avstrijske vlade in vlade avstrijske Koroške dosegle dogovor o postavitvi 164 dvojezičnih krajevnih napisih, rabi uradnega jezika in finančni podpori za koroške Slovence.

Predsednik Enotne liste (EL), edine politične stranke koroških Slovencev, Vladimir Smrtnik, je danes ocenil, da sprejeti zakon pomeni "solidno podlago za nov začetek na področju manjšinske zaščite" na avstrijskem Koroškem. Ob tem je izpostavil, da je manjšinska politika "dinamičen proces" in bi si morali "v interesu plodnega sožitja med obema narodnima skupnostma prizadevati, da bo v prihodnje prišlo do pozitivnega razvoja in ne do zastoja".

Hkrati je predsednik EL izrekel priznanje vsem, ki so se glede tega vprašanja premaknili in tako omogočili politični kompromis, še posebej odvetniku Rudiju Vouku. "Brez njegovega zavzemanja za načela pravne države sploh ne bi prišlo do povišanja števila dvojezičnih krajevnih napisov," je poudaril Smrtnik.