Poslanske skupine so predlog zakona, ki po besedah vodje poslanske skupine Zares Franca Jurija sledi dobrim praksam evropskih držav, v parlamentarno proceduro vložile minuli konec tedna. Splošna obravnava zakona bo v DZ že na seji prihodnji teden.
V parlamentarno proceduro je bil podoben predlog zakona vložen že konec minulega leta, vendar so ga poslanci umaknili iz procedure in ga na novo uskladili, zlasti z ministrstvom za pravosodje.
Predlog zakona izhaja iz predpostavke dobrih praks evropskih držav, ki dokazujejo, da je zaplemba premoženja najbolj učinkovito sredstvo v boju zoper mafijo, je na skupni predstavitvi predloga zakona z drugimi predlagatelji v DZ danes pojasnil Juri.
Predlog zakona na podlagi suma nezakonito pridobljenega premoženja, ki lahko izhaja zlasti na podlagi davčnih podatkov, predvideva kazenski postopek, morebitno začasno zaplembo premoženja in zamrznitev premoženja, finančno preiskavo in tudi odvzem premoženja. Zakon predvideva ločitev med kazenskim postopkom in kazensko preiskavo o morebitnem nezakonito pridobljenem premoženju.
Finančna preiskava, ki jo odredi tožilec, se lahko začne pri sumu pridobitve nezakonitega premoženja, ki presega 50.000 evrov. Predlog zakona omogoča preiskavo pridobitve premoženja za obdobje zadnjih pet let, preiskava pa lahko traja eno leto.
Juri zagotavlja, da so v zakon vgrajene varovalke, ki bi preprečevale možnost zlorab, prav tako ne posega v ustavne pravice državljanov. Na novinarsko vprašanje, ali se "morajo sedaj tajkunom tresti hlače", Juri odgovarja: "Upam, da ja".
Vodja poslanskega kluba LDS Borut Sajovic je izpostavil določitev obrnjenega dokaznega bremena. Suma nezakonito pridobljenega premoženja torej ne dokazuje država, temveč mora osumljeni dokazati, da premoženja ni pridobil nezakonito. V nasprotnem primeru država njegovo nezakonito pridobljeno premoženje po končani finančni preiskavi zaseže in vrne v proračun, je dejal.
Po besedah Antona Colariča (SD) pa je pomembno, da bo DZ prihodnji teden na seji obravnaval tudi sorodne zakone, med drugim kazenski zakonik.
Kot je pojasnil poslanec, zakon opredeljuje javni interes, ki opravičuje poseg v ustavno varovano pravico do lastnine z dejstvom, da je osumljenec kataloškega kaznivega dejanja pridobil premoženje z nezakonitim dejanjem.
Premoženje nezakonitega izvora je predeljeno kot premoženje osumljenca, obdolženca, obsojenca, glede katerega so podani razlogi za sum, da je storil kaznivo kataloško dejanje v zvezi s premoženjem, pa ni dokazano, da je bilo pridobljeno iz njegovih zakonitih dohodkov, je še pojasnil poslanec.
Ministrstvo za pravosodje zakon pozdravlja in ga podpira. S novim besedilom predloga zakona so bile po njihovih navedbah odpravljene pomanjkljivosti in nejasnosti prvotnega besedila predloga zakona. Za četrtkovo sejo vlade je ministrstvo pripravilo gradivo, ki bo podlaga za pozitivno mnenje vlade o novem predlogu zakona, navajajo.
Zakon po njihovih navedbah dopolnjuje zakonodajni paket, ki zajema novi zakon o državnem tožilstvu ter noveli zakona o kazenskem postopku in kazenskega zakonika. Vsi navedeni zakoni prinašajo pomembne medsebojne povezane spremembe na področju učinkovitega in uspešnega pregona in sojenja v zadevah gospodarskega kriminala. Slovenija bo tako "lahko dobila moderen normativni okvir, ki bo zagotovil ustrezno varnost ljudi in njihovega premoženja ter zavarovanje javnega interesa", so v pisni izjavi navedli na ministrstvu.
Rešitve v predlaganem zakonu so skladne tudi z opredelitvijo novih pristojnosti Vrhovnega državnega tožilstva RS kot koordinativnega organa za to področje v Sloveniji in v zadevah mednarodnega pravosodnega sodelovanja.
