Na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu se je julija 2006 obrnila skupina enajstih izbrisanih, sodišče pa je julija lani ugotovilo, da jim je Slovenija kršila pravice, zapisane v evropski konvencije o človekovih pravicah glede pravice do varstva zasebnega in družinskega življenja in pravice do učinkovitega pravnega sredstva.
Država pa je oktobra lani vložila zahtevo za ponovno obravnavo pred velikim senatom, ki je drugostopenjski organ Evropskega sodišča za človekove pravice. Na javni obravnavi bo država poskušala dokazati, da je del odločitev iz sodbe evropskega sodišča sporen in da je za popravo krivic izbrisanim sprejela ustrezno zakonodajo ter vsem tistim pritožnikom, ki so za dovoljenje za stalno prebivanje zaprosili, tega tudi izdala.
Na drugi strani so pritožniki prepričani, da sprejeti ukrepi niso zadostni. Izbrisani in nekatere nevladne organizacije, med njimi Mirovni inštitut, menijo, da je kljub sprejetju novele zakona o izbrisanih še vedno odprtih mnogo vprašanj, kar kaže, da novela ni zadosten ukrep za popravo krivic izbrisanim.
Na današnji javni obravnavi bosta obe strani predstavili svoja stališča. Državo bo zastopalo državno pravobranilstvo, pritožnike pa italijanska odvetniška družba. Veliki senat evropskega sodišča svoje odločitve na obravnavi še ne bo sprejel, pač pa si bo za to vzel nekaj mesecev.
