Poleg postavitve 164 dvojezičnih krajevnih napisov na avstrijskem Koroškem novela zakona prinaša še poimensko navedbo krajev z dvojezični krajevnimi napisi tudi za avstrijsko Gradiščansko. V skladu z osnutkom zakona bodo morali pristojni organi dvojezične krajevne napise postaviti "brez nepotrebnega odloga".
Zakon ureja tudi rabo slovenskega, hrvaškega in madžarskega jezika pred avstrijskimi organi. Tudi tukaj je manjšina opozorila na nekatere pomanjkljivosti, predvsem kar zadeva Škocjan in Dobrlo vas. Poleg rabe uradnega jezika pa ostaja sporno tudi dejstvo, da bo zakon sprejet na ustavni ravni, saj naj bi to pomenilo, da v prihodnosti morebitni popravki ne bodo mogoči.
Nekaj dni pred glasovanjem je na pomanjkljivosti osnutka zakona znova opozoril tudi predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Valentin Inzko in ob tem izrazil upanje, da bi lahko prišlo še pred glasovanjem do nekaterih popravkov, a je uradni Dunaj dal jasno vedeti, da se s tem ne strinja.
Tudi avstrijski predsednik Heinz Fischer je tako v nedeljo za avstrijsko televizijo dejal, da zavrača morebitna nadaljnja pogajanja in se veseli, da bo lahko zakon kmalu podpisal.
Dan pred glasovanjem so poleg strank vladajoče koalicije (SPÖ in ÖVP) vse ostale stranke napovedale, da bodo zakon podprle, tudi Zeleni. Slednji so sicer napovedali, da bi lahko dva njihova poslanca simbolično glasovala proti, glede na podporo ostalih poslancev pa naj bi zakon vendarle dobil dvotretjinsko večino, potrebno za sprejetje zakona na ustavni ravni.
Preden bo zakon podpisal avstrijski predsednik, bo novelo zakona 21. julija obravnaval še avstrijski zvezni svet.
