Razlogi za mnenje vrhovnega sodišča o neskladju drugega stavka drugega odstavka 75. člena zakona o prevzemih z ustavo se nanašajo predvsem na neskladje te določbe z načeli pravne države - z načelom jasnosti in določnosti predpisov, načelom sorazmernosti ter načelom enakosti pred zakonom.
Po ugotovitvah predstavnikov sodišča zakon določa, da morajo dati osebe, ki dosegajo ali presegajo prevzemni prag (25-odstotni delež glasovalnih pravic v ciljni družbi), ne dosegajo ali presegajo pa končnega prevzemnega praga (75-odstotni delež glasovalnih pravic v ciljni družbi), prevzemno ponudbo, če nameravajo pridobiti vrednostne papirje ali druge pravice, ki se upoštevajo pri določitvi deleža glasovalnih pravic in če se s tem poveča njihov delež glasovalnih pravic, razen če prevzemnega praga ne dosegajo več.
Navedena določba po njihovem mnenju varuje zatečeno stanje ob uveljavitvi zakona o prevzemih. Gre za izjemo (oprostitev obveznosti dati prevzemno ponudbo). Po uveljavitvi zakona namreč tudi za osebe, ki so ob njegovi uveljavitvi dosegale ali presegale 25-odstotni prevzemni prag, niso pa dosegale ali presegale 75-odstotnega končnega prevzemnega praga, velja prepoved nadaljnjega pridobivanja delnic, razen na podlagi prevzemne ponudbe, s civilno sankcijo mirovanjem glasovalnih pravic.
Janja Koroš je v imenu zakonodajno-pravne službe DZ vse pomisleke sodišča zavrnila. Kot je dejala, je mogoče odgovoriti na vseh deset vprašanj sodišča.
V zvezi z načelom jasnosti je med drugim dejala, da zahteva po jasnosti in določnosti ne pomeni, da morajo biti predpisi taki, da jih ne bi bilo treba razlagati. O očitku nesorazmernosti je povedala, da je zakon želel izenačiti položaj vseh imetnikov vrednostnih papirjev v ciljnih družbah in da je predvidel tudi prehodno ureditev, s katero je omogočil tem osebam prilagoditev določbam nove ureditve.
Prav tako po njenih zagotovilih ni kršeno načelo enakosti. Medtem ko je namreč vrhovno sodišče navedlo, da veljavni novelirani zakon ne določa enakega prehodnega režima kot zakon pred njim, pri čemer naj razlog za različno obravnavo oseb iz prehodnih določb ne bi bil razviden, v zakonodajno-pravni službi poudarjajo, da je treba ugotoviti, da v vsakem primeru velja, da prevzemne ponudbe ni potrebno podati, če takšna obveznost ne obstaja ter da je bil namen prehodne ureditve skozi določen čas prilagoditi oz. izenačiti ravnanje teh oseb z ostalimi zavezanci (prevzemniki) po zakonu.
Podobne argumente zoper zahtevo vrhovnega sodišča je oblikovala tudi vlada.
Zakonodajno-pravna služba DZ in vlada sta prepričali nepovezanega poslanca Vilija Rezmana, ki je dejal, da so njuni argumenti korektni, ne pa vseh poslancev.
Kot je izpostavila Breda Pečan (SD), omenjeni zakon predstavlja primer negotovosti vrhovnega sodišča. "Ko hočejo sodišča stvar razčistiti, je zakon kar naenkrat dovolj jasen in razumljiv," je bila kritična do argumentov zakonodajno-pravne službe in vlade.
Ob tem je Pečanova pozvala še, naj vlada oz. ministrstvo za gospodarstvo vendarle pripravi predlog nove novele zakona o prevzemih, saj so na nejasnost zakona oz. dvome, povezane z ukrepanjem Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP), ki jih povzroča, opozorili že mnogi - med drugim Banka Slovenije.
Danijel Krivec (SDS) je menil, da imajo poslanci premalo pravnega znanja, da bi lahko odločali o takih zadevah. Da se morajo odločati med različnimi pravnimi avtoritetami, je opozoril tudi Matevž Frangež (SD).
Na koncu je odbor zavrnil podporo argumentom zakonodajno-pravne službe in podprl zahtevo vrhovnega sodišča. V skladu s tem je zakonodajno-pravni službi predlagal, naj na podlagi tega mnenja odbora pripravi odgovor ustavnemu sodišču. Poslanci pa so vlado pozvali še, naj pripravi predlog novele zakona o prevzemih in ga pošlje v DZ.
