Glavne novosti novele zakona o osnovni šoli so številčno ocenjevanje v tretjem, in ne šele v četrtem razredu, obvezno poučevanje prvega tujega jezika v drugem in neobvezno v prvem razredu, neobvezno nacionalno preverjanje znanja ob koncu tretjega, sedmega in devetega razreda, ob koncu šestega in osmega razreda pa obvezno.
"S predlaganimi spremembami želimo doseči še večjo pravičnost in kakovost izobraževalnega sistema, za kar so najbolj odločilna prav prva leta šolanja. Zato smo se usmerili predvsem v obogatitev in širitev programa v prvem izobraževalnem obdobju," razlaga Černilec in dodaja, da glede na javno razpravo iz novele umikajo podaljšano, šesturno obvezno navzočnost učencev od prvega do tretjega razreda.
Osebno ocenjuje, da je ta predlog, okoli katerega je po njegovih besedah tekla temeljita javna razprava, tako za šole kot učence zelo "pozitivno naravnan v duhu otrokovih sposobnosti in individualnosti". Vendar ga v noveli najbrž ne bo, ko bo ta v medresorskem usklajevanju.
Černilec sicer verjame, da je treba še kakšno stvar doreči in na kakšen drug legalen način poskusiti vpeljati oz. najti pogoje za uvajanje podaljšanega pouka v prvi triadi, morda v naslednjih letih v kakšni novi noveli.
"Znanje je vrednota in zagotovo je treba tistim, ki jim je učenje bližje in ki so pripravljeni za šolo postoriti nekaj več, tudi ponuditi več. Obenem je treba vsakemu učencu pomagati, da doseže minimum in temeljne cilje, torej poskrbeti za uravnotežen razvoj posameznika," je prepričan.
O tem, ali šesturno sedenje v šoli ni morda preveč za učence od prvega do tretjega razreda pa Černilec pravi: "Če vam iskreno povem, je v Ljubljani in Mariboru danes 98 odstotkov teh otrok v šoli več kot šest ur. V povprečju je ta delež 92-odstoten, v ruralnih območjih je ta delež najnižji in se številka ustavi pri 70 odstotkih".
Kot pravi, je bilo v razpravi sicer največ pripomb na zgodnejši začetek pouka - pred 8. uro, še nekaj jih je bilo s strani občin na prevoze in na nacionalno preverjanje znanja (NPZ). Kljub temu je bila javna razprava kvalitetna, saj smo dobili več kot 100 mnenj, sugestij, pripomb in na takšen način znotraj šolskega prostora videli, kakšen je odziv zainteresirane javnosti na posamezne člene predloga novele," je poudaril.
Novela je sicer usklajena z novo Belo knjigo o vzgoji in izobraževanju, ki je tik pred izidom. Po njegovem pa ni pričakovati, da bi bili vsi predlogi iz knjige upoštevani že kar v tej noveli zakona o osnovni šoli, ker je bela knjiga vizija za slovensko šolstvo v naslednjih 15 letih.
Sprejetje novele je predvideno za letos, uveljavitev sprememb, ki bodo imele zaradi novih zaposlitev tudi finančne posledice, pa v šolskem letu 2013/14. Samo do leta 2017 nas bodo spremembe stale že 37 milijonov evrov.
"Gre za oceno, ki je v spremnem delu predloga novele tudi zapisana. S finančnega vidika se vidi, da bi se marsikatera stvar vpeljala postopno, se pa ta številka zaradi nekaterih korekcij novele v medresorskem usklajevanju, se pravi z umikom nekaterih vsebin, znotraj katerih je bilo največ razprave, pravzaprav znižuje," pojasnjuje Černilec.
Novela bo po medresorskem usklajevanju, znotraj katerega bo po njegovem doživela še kakšno spremembo, romala na vlado in kasneje v DZ. Sprejeta bo predvidoma v jesenskem času, po začetku pouka.
Po tem si bo strokovni svet vzel leto dni časa, da pripravi ustrezne podlage, oziroma da na spremembe pripravijo tudi same šole oz. učitelje. Nekatere stvari bodo uvedli takoj, na primer številčno ocenjevanje v tretjem razredu, nekatere pa postopno.
Ravnatelj OŠ Prule Dušan Merc je prepričan, da so spremembe v predlogu novele o osnovni šoli antipedagoške. Ocenjuje, da je problem številka ena uvajanje drugega tujega jezika tako zgodaj. "Že sedaj je prvi tuj jezik uveden bistveno prezgodaj, nihče ni meril rezultatov te prve spremembe," je dejal za STA.
Kot drugi problem je Merc izpostavil razširjanje nacionalnih preizkusov znanja (NPZ). Po njegovem so že sedaj NPZ problematični, saj "ne odražajo pravzaprav ničesar". "Poseben problem pa je policijsko tajni postopek, ko se NPZ izvaja," pravi Merc in dodaja, da je šolstvo sistem, ki se mora spreminjati kakor vsi sistemi. Vendar pod določenimi pogoji in na strokoven način.
Na predlog omenjene zakonske novele so imeli precej pripomb tudi aktivi svetov staršev, pravi predsednik novoustanovljene Zveze aktivov svetov staršev Slovenije Tone Meden.
"Iz pripomb je mogoče ugotoviti, da starši večinoma podpirajo predlog, da je drugi tuj jezik izbirni, izraženi pa so bili nekateri pomisleki o tem, da se pouk tujih jezikov začne tako zgodaj. Neprimerno je tudi, da bi tuj jezik učili učitelji razrednega pouka," ocenjuje Meden.
Večinske podpore je bil po njegovih besedah deležen predlog ponudbe dveh šol v naravi v času osnovne šole in predlog, da se številčno ocenjevanje začne prej kot v četrtem razredu.
Veliko nasprotovanje pa je, kot navaja, sprožil predlog, da se pouk ne sme začeti pred osmo uro zjutraj. Aktivi iz podeželskega okolja so nasprotovali tudi šesturni obvezni prisotnosti v prvi triadi, medtem ko ta predlog ni bil sporen za mestno okolje, kjer pa so izrazili dvom, ali je predlagani obseg najprimernejši.
"Veliko pomislekov pa tudi različnih predlogov je bilo ob predlaganem povečanju tedenske obveznosti v prvi triadi in povečanju števila izbirnih predmetov ter številu in organizaciji NPZ, zato starše zelo zanima, katere pripombe bo predlagatelj upošteval," je še pristavil Meden.
