Na ministrstvu za javno upravo se v celoti strinjajo z ureditvijo delovnopravnih razmerij v predlogu, vprašanje dodatka k plačam pa je neprimerno in sporno, je na novinarski konferenci dejala Pavlinič Krebsova. Kot poudarja, je vlada v socialnem dialogu obljubila, da brez procesa usklajevanja ne bo posegala v plačni sistem. Problem pa vidi tudi v tem, da bodo lahko posamezne poklicne skupine ponovno začele izboljševati svoj položaj z različnimi dodatki.
Navedbe, da z omenjenim predlogom zakona policisti dobivajo dodatke, ki jih cariniki in vojaki že imajo, so po mnenju Pavlinič Krebsove zavajajoče. Kot pojasnjuje, namreč predlog med drugim predvideva dodatek za stalnost v višini 0,5 odstotka od osnovne plače, medtem ko vojakom, carinikom in policistom pripada dodatek za stalnost v višini 0,33 odstotka od osnovne plače. Prav tako sta po njenem mnenju sporna dodatek za vodenje in dodatek za delo prekrškovnega organa. Slednji zdaj po njenih besedah ne obstaja, čeprav nekaterim pripada, zato bi se bilo o njem korektno dogovoriti v socialnem dialogu.
Pavlinič Krebsova je tudi dejala, da se osebno s Kresalovo o dodatkih za policiste ni nikoli dogovarjala, zato do spora med njima ni moglo priti.
Kot dodaja, je trenutno veljavni plačni sistem pri nas pregledala tudi organizacija OECD in ga ocenila kot ustreznega z vidika transparentnosti in obvladovanja javnih financ. Če bi s področnimi predpisi posamezne skupine začele urejati svoje dodatke, bi to pomenilo rušitev sistema, je dejala.
Današnji sestanek s sindikati je bil po njenih besedah dogovorjen še pred sprejemom tega predloga zakona. Je pa sprejem tega zakona, kot pravi, postavil pod vprašaj legitimnost pogajalske skupine. Ker je bilo gradivo za današnji sestanek obravnavano na vladi, bo na sestanku s sindikati vodila predstavitev, o tem, kako bodo v nadaljevanju potekala pogajanja, pa se bo s predstavniki sindikatov dogovorila vodja pogajalske skupine vlade Lidija Apohal Vučkovič, je Pavlinič Krebsova odgovorila na vprašanje, kako to, da se bo udeležila sestanka, ko pa je v odstopu.
Pavlinič Krebsova je na novinarski konferenci sicer predstavila delo ministrstva v njenem mandatu. Izpostavila je znižanje števila zaposlenih v civilnem delu organov državne uprave in druge varčevalne ukrepe na področju plač v javnem sektorju. Ob tem je omenila sistemsko spremembo zakona o sistemu plač v javnem sektorju zaradi realizacije odločbe ustavnega sodišča, pred katero so potekala večmesečna usklajevanja s predstavniki pravosodnih funkcionarjev, in sprejem zakona o začasnem znižanju plač funkcionarjev za štiri odstotke osnovne plače.
Z dogovori s sindikati so ustavili realizacijo plačne reforme in tako v štirih letih - od leta 2009 do vključno 2012 - zmanjšali odhodke iz javne blagajne za 967 milijonov evrov, poudarja ministrica. Ker cilj o zmanjševanju števila zaposlenih v javnem sektorju, ki ga je vlada sprejela leta 2009, ni bil dosežen, pa so na ministrstvu za javno upravo v sodelovanju a finančnim ministrstvom pripravili predlog omejitev zaposlovanja.
Kot dosežek je ministrica omenila tudi optimizacijo procesov javne uprave s projekti e-uprava.
Na vprašanje, ali je premier Borut Pahor, ki bo začasno vodil ministrstvo za javno upravo, kompetenten za to delo, je Pavlinič Krebsova odgovorila, da tako zahtevnih pogajanj s sindikati, kot so bila v času njenega mandata, ne bo več. Po njenem prepričanju ni noben predsednik vlade sam osebno sposoben voditi različne dialoge s področij različnih ministrstev. Na globalni ravni - "in nič kaj več se ne bo pričakovalo" - pa Pahorju glede kompetentnosti za vodenje ministrstva ni mogoče nič očitati.
