Kot je danes sporočila Evropska komisija, predlog ureja osnovna pravila dodeljevanja makrofinančne pomoči v uradnem pravnem aktu ter predvideva hitrejše odločanje o posameznih ukrepih, s čimer bi pospešili in izboljšali učinkovitost makrofinančne pomoči.
Globalna finančna kriza je pokazala, da je hitrost, ko gre za reševanje makroekonomskih in finančnih težav, ključna, ugotavlja komisija in dodaja, da pri sedanjih postopkih odločanja lahko pride do zamika med prošnjo za pomoč in njeno odobritvijo.
Skladno z novimi pravili, ki jih morata sprejeti še Evropski parlament in Svet EU, bi bile do makrofinančne pomoči upravičene države kandidatke, potencialne kandidatke ter države, ki jih zajema evropska sosedska politika, vključno s tremi državami Južnega Kavkaza. Ostale tretje države bi bile do te pomoči upravičene le v izjemnih okoliščinah ter pod pogojem, da so EU geografsko blizu in da imajo z njo tesne politične in gospodarske stike.
Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn pravi, da se je makrofinančna pomoč izkazala za pomemben prispevek k makroekonomski stabilnosti držav kandidatk, potencialnih kandidatk in držav v soseščini EU, s pozitivnim učinkom na gospodarstvo EU. Zato je pomembno ta instrument krepiti in izboljšati njegovo učinkovitost, meni komisar.
Pri makrofinančni pomoči gre za izjemno finančno pomoč državam v soseščini EU, ki se srečujejo s težavami v plačilni bilanci. Instrument dopolnjuje financiranje, ki ga zagotavlja Mednarodni denarni sklad (IMF) v okviru programa prilagoditev in reform, izvaja pa se lahko v obliki donacij, zagotovljenih iz proračuna EU, ali posojil, za katera si komisija potrebna sredstva izposodi na kapitalskih trgih in jih nato posodi državi upravičenki.
Po podatkih Evropske komisije je bilo od uvedbe tega finančnega instrumenta leta 1990 sprejetih 55 sklepov o makrofinančni pomoči 23 državam, skupna vrednost obveznosti pa je znašala 7,4 milijarde evrov.